Po objemih in širokih nasmehih je Obama odšel iz Indije praznih rok

Ameriškega predsednika Baracka Obamo so v Indiji, kjer je bil pred tremi tedni na obisku, sprejeli kot kralja, povzema Guardian. Da sta se z indijskim predsednikom vlade Narendro Modijem takoj, ko je stopil z letala, pred kamerami objela kot stara prijatelja, kitajski predsednik Xi Jinping pa je septembra lani od Modija dobil le »čvrst stisk roke«, so brali bralci New York Timesa.

Indian Express je poročal, da so najpomembnejši dosežek Obamovega obiska v Indiji zagotovila o prijateljstvu in zaupanju med Indijo in ZDA. Indijski The Hindu pa ugotavlja, da so bili pogovori obeh predsednikov polni optimizma, vendar je več razlik med Indijo in ZDA preprečilo podpis več dogovorov, ki so bili pred obiskom napovedani. Tudi zaradi tega je Obama govoril o » preboju v razumevanju« ne o »preboju«.

Za publicista Williama Engdahla je ključno vprašanje, zakaj se je Barack Obama po letih zapostavljanja Indije s strani Washingtona prav zdaj odločil dvoriti Indiji in Narendru Modiju, ki v času, ko je bil guverner, ni imel vstopa v ZDA. Obama prepričanja glede Modija ni spremenil zaradi tega, ker je ta zdaj predsednik vlade, ampak po vsej verjetnosti zato, ker se ZDA bojijo, da bosta Rusija in Kitajska Indijo vključili v Evroazijsko unijo in Šanghajsko organizacijo za sodelovanje.

Od leta 2006, v času, ko je bil ameriški predsednik George Bush, podpredsednik pa Dick Cheney, si je Washington goreče prizadeval prepričati Indijo, naj se pridruži ameriškemu vojaškemu zavezništvu proti Kitajski. Uspeh teh prizadevanj je bil omejen, navaja Engdahl.

Kljub prijaznim besedam med Obamo in Modijem pred kamerami, je ameriški predsednik zelo malo odnesel iz New Delhija. Modi je podpisal šibko izjavo, s katero je okrcal kitajsko vlado zaradi provociranja sosedov na območju Južnokitajskega morja. Omenil je možnost oživitve varnostne mreže z ZDA, Japonsko in Avstralijo in izrazil interes, da bi Indija imela večjo vlogo v forumu za gospodarsko sodelovanje na območju Azije in Pacifika.

Kljub nasmeškom in objemom z Obamo je Modi zavrnil podpis sporazuma, ki je glavna prioriteta ameriškega predsednika. To je sporazum o omejitvi izpustov CO2, ki ga je lani podpisala Kitajska. Obama v New Delhiju prav tako ni dosegel preboja glede jedrskega sporazuma med ZDA in Indijo. Je pa moralizator Obama, kar je ameriška bolezen, zažugal Indijcem zaradi kršenja človekovih pravic in verske nestrpnosti, kar je po Engdahlovih besedah brezsramno vmešavanje v notranje zadeve suverene države, kar Putinu in Xiju ne bi prišlo na misel.

Obama je bil pri investicijah in skupnih projektih praznih rok. Obljubil je lahko le, da bodo ameriške banke zagotovile do štiri milijarde dolarjev za nedoločene indijske infrastrukturne projekte.

Za razliko od Obame je ruski predsednik Vladimir Putin, ki je bil na obisku v New Delhiju decembra lani, z Modijem podpisal sporazume v vrednosti sto milijard dolarjev. William Engdahl navaja, da je Rusija bolj kot Kitajska, s katero je Indija desetletja v sporu zaradi zadev, kot je Tibet, idealna partnerica Šanghajske organizacije za sodelovanje, ki Indiji lahko ponudi vstop. Indija in Rusija imata stabilne in dobre odnose od podpisa pogodbe o miru, prijateljstvu in sodelovanju med Indijo in Sovjetsko zvezo avgusta leta 1971.

Decembrski obisk Putina pri Modiju potrjuje, da Rusija oblikuje novo arhitekturo, ki vključuje podporo za vzpostavitev nove razvojne banke najhitreje rastočih držav Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike (BRICS), pa sporazume med Rusijo in Kitajsko o dobavi nafte in plina v zadnjih mesecih, ki tesno povezujejo obe evroazijski sili.

Po poročanju diplomatskih virov je Kitajska lani po izvolitvi Modija umaknila nestrinjanje, da bi se Indija priključila Šanghajski organizaciji za sodelovanje. Kitajci so pred tem nasprotovali priključitvi Indije tej organizaciji, ker je bil po njihovem mnenju prejšnji predsednik vlade Manmohan Singh preveč naklonjen ZDA. V šanghajski organizaciji si Kitajci niso želeli trojanskega konja. Počakati je treba do poletja, ko bo naslednji vrh organizacije, ali bodo Indija, Pakistan, Iran in Mongolija dobili povabilo za včlanitev.

Če se bo to zgodilo, ne bo uresničena le dolgoletna ruska želja, ampak bo pomenilo tektonski premik na področju geopolitike v Evraziji.