Koala Voice: Kangaroo’s Neighbour

Med številnimi mladimi bendi, ki so se v zadnjih nekaj letih pojavili na domači glasbeni sceni, je nase še najbolj opozoril zasavski Koala Voice. Dekle in trije fantje, natančneje Manca Trampuš (vokal, kitara), Domen Don Holc (kitara) ter bratska ritemsekcija v sestavi Tilen Prašnikar (bas) in Miha Prašnikar (bobni), so kot ekipa začeli že pred nekaj leti, aktivno in redno koncertiranje od leta 2012 pa jih je kmalu pripeljalo do večjih domačih festivalov.

Tam so se odrezali več kot dobro, saj so jim opazni nastopi (Vičstock, Rock Otočec) in celo pomembni zmagi na glasbenih tekmovanjih (Festival Vizije 2014, Špil liga 2014) kmalu zagotovili tudi pogostejše pojavljanje v radijskem etru. To se je še stopnjevalo, ko so postali del lanske karavane Klubskega maratona, našega edinega kontinuiranega projekta, ki načrtno izbira in promovira vzpenjajoče se, vendar kakovostne domače glasbenike.

K njihovi vse večji priljubljenosti je gotovo prispevala tudi odločitev slovenskega ponudnika telekomunikacijskih storitev Si.mobil, da komad Go Disco, Go uporabi v oglasu. Od takrat v Sloveniji verjetno ni gospodinjstva, ki ga ne bi primamili preprosti, lahkotni in neobremenjeni ritmi četverice, ki glasbo očitno jemlje za zabavo, a se je hkrati loteva izjemno resno, in kot je opaziti, tudi podjetno.

Tisti, ki so mlade glasbenike iz skupine Koala Voice že imeli priložnost poslušati v živo, vedo, da so ti med kaljenjem v domačih garažah vase pridno srkali vplive starejšega progresivnega in psihedeličnega rocka, postpunka, manj tudi punka, pa še popa, diska in celo karibskih ritmov. Tudi na prvencu Kangaroo’s Neighbour, ki ga je produciral Peter Dekleva in na katerem postrežejo s kar trinajstimi skladbami, se izkažejo za izredno uigrano in skladno četverico. Že v uvodnem instrumentalnem komadu Dirty Koala nas seznanijo z nekoliko retro, surferskim pristopom, po dveh razigranih indie-rock hitih, Nothing in Go Disco, Go, pa nas z izrazito melodičnimi in dobro strukturiranimi komadi popeljejo v svoje doživljanje popularne glasbe, kjer se srečajo prepoznaven in sugestiven vokal Mance Trampuš, dobra interakcija med kitarama in trdna ritemsekcija.

Naj vas torej to, da so člani skupine Koala Voice mladi, ne zavede. V glasbi, ki jo igrajo, se zelo dobro znajdejo. Še več, ugotovimo celo, da njihov dobro producirani prvenec ponuja veliko več od tega, kar trenutno zmore ponuditi marsikateri uveljavljeni slovenski bend ali izvajalec: neobremenjenost, mladostno zagnanost, predvsem pa iskreno ljubezen do tega, kar počnejo. In tudi do tega, kar čutijo. To je razvidno iz mogoče malce preveč preprostih, a še zmeraj solidnih besedil (v angleščini), s katerimi opisujejo vsakdanjik slovenskega mladostnika.

Na koncu lahko rečemo le še: Go, Koala, go!