V Vatikanu so našli 1,5 milijarde dolarjev

Finančni minister slovenske države, pa tudi prezadolžena mariborska nadškofija, bi se nedvomno zelo razveselila najdbe, ki jo je pred dnevi objavil kardinal George Pell, finančni minister Vatikana. Kardinale je seznanil o najdbi 1,5 milijarde dolarjev premoženja, za katerega do zdaj niso vedeli.

Kardinali so izvedeli tudi, da je vrednost vatikanskih nepremičninskih holdingov verjetno podcenjena za štirikrat, kar pomeni, da je finančni položaj papeške države veliko ugodnejši, kot je kazalo do zdaj. Papež Frančišek je avstralskega kardinala Georga Pella lani imenoval za vodjo sveta za gospodarstvo oziroma finančnega ministra z nalogo izvesti finančno reformo Vatikana.

Pell je za katoliško spletno stran Crux pojasnil, da najdeno premoženje Vatikana vključuje okrog 500 milijonov dolarjev na različnih računih, ki so jih namerno izključili iz bilance za leto 2013, in za 1 milijardo dolarjev premoženja, ki bi moralo biti vključeno v to poročilo, pa ni bilo. To se ni zgodilo zaradi goljufije, ampak sistema poročanja, ki je omogočal, da je precej premoženja ostalo neodkritega. Odkritje 1,5 milijarde dolarjev je po njegovih besedah velik korak v smeri večje transparentnosti. Ni pa prepričan, da so odkrili že vse premoženje, ki ni zabeleženo v knjigah.

Izrazil je prepričanje, da imajo v Vatikanu zdaj prvič popoln in točen pregled, »kaj se dogaja gospodarsko«. Priznal je, da je pri svojem delu razčiščevanja na začetku čutil velik odpor, zlasti iz starih centrov moči v Vatikanu. Ključni obrat se je po Pellovih besedah zgodil lani oktobra, ko je papež Frančišek potrdil več postopkov za upravljanje z denarjem z namenom, da bi upravljanje vatikanskih financ uskladil z najboljšimi svetovnimi praksami. Takrat so ljudje ugotovili, da se je igra spremenila.

Bolj neposreden v izjavah, da se papež v kuriji sooča z nasprotovanji reformi, je južnoafriški kardinal Wilfrid F. Napier. Eden od uradov, kjer je nasprotovanje največje, je kongregacija za evangelizacijo, ki skrbi za misijone. Ta 400 let stara kongregacija je imela do zdaj svoj proračun in je izvajala investicije neodvisno od glavnega investicijskega programa Vatikana, ima ločene pisarne v Rimu, približno 1,6 kilometra od Vatikana. Kardinal Napier je eden od osmih kardinalov in sedem laičnih izvedencev, ki so člani sveta za gospodarstvo pod vodstvom Georga Pella.

Za nekatere kongregacije je po njegovih besedah kulturni šok, da morajo zdaj poročati nekomu drugemu. Prej je bila praksa, da so posamezne kongregacije zgolj na splošno navedle, koliko denarja so porabile v preteklem letu in koliko nameravajo porabiti v naslednjem, ne da bi navedle namen. Če vemo, da ta denar prispevajo navadni ljudje, predvsem revni, je vsekakor prav, »da povemo, za kaj ga porabimo in ali ga porabimo v skladu s pravili«, pravi kardinal Napier.

Po njegovih besedah večina kardinalov podpira reforme. Toda tisti, ki so pred izvolitvijo kardinala Jorga Maria Bergoglia za papeža v letu 2013 najbolj glasno zahtevali reforme, zdaj niso videti tako goreči.

Reforma kurije, ki je vlada papeške države, bo verjetno trajala še več let.

Časopis The Australian pa opozarja tudi na temnejšo plat kardinala Georga Pella. V času ko je bil nadškof Sydneyja, naj bi finančne interese cerkve postavil pred pravice žrtve spolne zlorabe. Kraljeva komisija za boj proti spolnim zlorabam je namreč ugotovila, da John Ellis, ki ga je spolno zlorabljal duhovnik Aidan Duggan v nadškofiji Sydney, od katere je Ellis zahteval odškodnino, ni bil deležen pravice in sočutja.