So storili kaznivo dejanje?

Pred dnevi se je na aktualno dogajanje v zadevi Patria (bližajočo se odločitev ustavnega sodišča) odzval vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc, ki je zastopal državo v zadevi Patria. V izjavi je dejal, da ustava v 14. členu in kazenski zakonik v 131. členu v skladu z načelom enakosti in enakopravnosti pred zakonom prepovedujeta razlikovanje na podlagi družbenega položaja.

Kaj je želel s tem povedati? Da so ustavni sodniki z zadržanjem izvrševanja sodbe zoper Janeza Janšo in predčasno izpustitvijo na prostost storili kaznivo dejanje?

14. člen ustave ima naslov »enakost pred zakonom« in je postavljen na prvo mesto v poglavju o človekovih pravicah. »V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino,« piše v členu, ki ga omenja Ferlinc.

Omenja pa tudi 131. člen kazenskega zakonika, krovnega zakona, ki na podlagi ustave določa, katera ravnanja so kazniva. Naslovljen je s »kršitev enakopravnosti« in tako kot v primeru ustave postavljen na prvo mesto v poglavju »Kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine«. V njem pa piše, da se kaznuje tisti, ki z razlikovanjem na podlagi osebnih okoliščin koga drugega prikrajša za določeno človekovo pravico ali »na podlagi takšnega razlikovanja komu da kakšno pravico ali ugodnost«. Tako kot ustava tudi kazenski zakonik med osebne okoliščine poimensko šteje tudi »družbeni položaj«.

Položaj posameznika v družbi se meri glede na vpliv, ki ga ta posameznik ima in ga ločuje od drugih ljudi. Politiki, pa naj si bodo ministri, poslanci, župani, občinski svetniki ali funkcionarji nižjega ranga, imajo prav zato drugačen, višji družbeni položaj. Razlikovanje glede na družbeni položaj pa je prepovedano po ustavi in kaznivo po kazenskem zakoniku. Jasno je, da posameznik pred zakonom zaradi višjega družbenega položaja ne bi smel biti v slabšem položaju kot tisti z nižjim družbenim položajem, gotovo pa ne bi smel biti (zaradi te osebne okoliščine) v privilegiranem.

Zakoni veljajo za vse. Tudi za ustavne sodnike. Kar pomeni, da jih lahko vsi tudi kršijo. Tudi ustavni sodniki.

Ustavni sodniki so v odločbi, s katero je bil Janez Janša predčasno izpuščen na prostost, zapisali, da so to storili (tudi) zato, ker politik. »Pritožnik je poslanec, ki je hkrati predsednik največje opozicijske stranke v državnem zboru. Dobro delujoča opozicija vsakokratni izvršilni oblasti je eden od temeljev demokracije,« piše v obrazložitvi sklepa. Ob tem so ustavni sodniki še dodali, da v primeru, da Janše ne izpustijo na prostost, ne bi grozile zgolj težko popravljive posledice za njega osebno, pač pa širše nepopravljive posledice oziroma »težko popravljive škodljive posledice za dobro in učinkovito delovanje demokratičnega parlamenta in oblasti kot celote«.

So s tem dejali, da so mu dali posebno pravico ali ugodnost zaradi njegovega družbenega položaja in mu je sicer ne bi dali? Je to argumentacijo ustavnih sodnikov sploh mogoče razumeti kako drugače? Je to želel povedati Ferlinc? V 131. členu kazenski zakonik za takšno ravnanje predvideva »denarno kazen ali zapor do enega leta«.

Da bi ustavni sodniki pri svojem delu storili kaznivo dejanje, se zdi malo verjetno, gre namreč za najvišjo sodno instanco, kjer naj bi sedelo devet najbolj pravno in sicer izkušenih in preudarnih posameznikov. V omenjeni odločbi veliko pišejo o enakosti pred zakonom. A s tem, da so kot okoliščino v prid pritožnika navedli njegov družbeni položaj, so (nehote) vendarle ustvarili določeno neenakost. In sicer v razmerju do vseh tistih, ki so v preteklosti, in tistih, ki bodo v prihodnje zatrjevali enake kršitve človekovih pravic, ne bodo pa uživali družbenega položaja vplivnega (opozicijskega) politika. Rekli so, da je Janša upravičen do posebne obravnave, ker je pomembno drugačen kot drugi pritožniki, neenak drugim pritožnikom.

Ustavni sodniki so se v obrazložitvi svoje odločitve sklicevali na sklep ustavnega sodišča iz leta 2003 oziroma še posebej na odklonilno ločeno mnenje nekdanjega ustavnega sodnika dr. Cirila Ribičiča, ki je tedaj (neuspešno) glasoval za predčasno izpustitev pripornika. A njegova utemeljitev zadržanja odločbe o priporu se je omejila na težko popravljive posledice za pritožnika. Verjetno je zato v odzivu na odločitev ustavnega sodišča v primeru Janše v Pravni praksi zapisal, da bi bilo bolje, če tokratni sklep ustavnega sodišča »ne bi govoril o širših nepopravljivih posledicah. Zakaj? Zato, ker bi v tem primeru lahko koristil komu, katerega pravice so bile kršene, pa ne more zatrjevati, da brez njega ni demokracije v Sloveniji«.