Joachim Gross, reformator

Dr. Joachim Gross je nemški zdravnik, specialist socialne medicine in medicine dela. In je homeopat. Če bi živel v Nemčiji, bi bilo to nekaj povsem vsakdanjega. A že šest let živi in dela v Sloveniji, v Kopru, pri nas pa so takšni primeri zelo redki. Ker so prepovedani.
Zdravnik v Sloveniji po zakonu ne sme hkrati opravljati zdravniškega poklica in prakticirati homeopatije. Kdor se želi pri nas ukvarjati s homeopatijo, sicer potrebuje medicinsko izobrazbo, a bi se moral zdravniški licenci odpovedati, ker po naši zakonodaji zdravniški poklic ni združljiv z zdravilstvom.
Dr. Gross je zdravnik, ki je na Zdravniško zbornico Slovenije podal samoprijavo, da se ukvarja s klasično medicino in tudi s homeopatijo, in tako pristojne prisilil v vnovičen razmislek o smiselnosti uveljavljanja nezdružljivosti. Decembra lani je skupščina Zdravniške zbornice Slovenije izglasovala prelomno odločitev – ukvarjanje s homeopatijo ne bi smelo biti več razlog za odvzem zdravniške licence.

Kako to, da ste postali homeopat?

V Nemčiji sem pred prihodom v Slovenijo delal v psihosomatski bolnišnici Heiligenfeld v Bad Kissingenu. V njej zdravijo na klasični in homeopatski način. Ko sem se zaposlil tam, sem se počutil precej neumnega, ker nisem obvladal vseh metod, ki jih uporabljajo. Do takrat me homeopatija ni zanimala. Nisem verjel, da je kaj na tem. Na medicinski fakulteti se nisem udeležil izbirnih predavanj o njej. A od takrat je preteklo veliko let in v zdravniški praksi sem spoznal tudi omejitve svojega poklica, omejitve klasične medicine. Zato sem se kmalu po prihodu na kliniko Heiligenfeld odločil, da se začnem izobraževati še na tem področju. Po duši sem skeptik. Tudi na prvi tečaj sem šel poln skepse. Po opravljenem začetnem tečaju mi je mentor rekel, da si bom mnenje najlaže ustvaril tako, da sam poskusim zdraviti s homeopatijo. In res sem si kupil škatlo s 120 najpomembnejšimi homeopatskimi zdravili in poskusil. Rezultati so bili dobri. Tako sem odšel na nadaljevalni tečaj, vse do izpita pri nemški zdravniški zbornici. Pred tremi leti sem naredil še evropski izpit za homeopata.

Ste pred selitvijo v Slovenijo vedeli za omejitve, ki veljajo pri nas?

Žena, ki je Slovenka, me je opozorila, da bi utegnilo biti moje prakticiranje homeopatije v Sloveniji sporno. A me to ni odvrnilo od odločitve, da se preselim na Obalo. Ukvarjanje s homeopatijo je bilo v tem pogledu drugotnega pomena.

Kako to, da ste se kljub omejitvam odločili, da v Sloveniji odprete homeopatsko prakso?

Po prihodu v Slovenijo sem se najprej zaposlil v ambulanti za medicino dela dr. Petra Bossmana v Kopru, kjer delam še danes. A kmalu se je pojavilo vprašanje, ali naj se ukvarjam tudi s homeopatijo. Preprosto sem se vprašal, zakaj tega ne bi počel, če pa sem za to kvalificiran, povpraševanje pa je ogromno.

Bi se bili pripravljeni odpovedati delu v zdravniški ambulanti, da bi lahko še naprej prakticirali homeopatijo?

Ne. Po duši sem klasični zdravnik. Sem znanstveni tip, sem skeptik ... Se je pa v moji dozdajšnji zdravniški praksi homeopatija izkazala za koristno. Nekatere težave je mogoče rešiti tudi na ta način. Homeopatija je super pripomoček za uradno medicino.

Ste s tem, ko ste se odločili za samoprijavo na zdravniško zbornico, veliko tvegali?

Ne preveč. Imam nemško zdravniško licenco, ki mi je slovenska zdravniška zbornica ne more odvzeti. Že tako en teden na mesec delam v Nemčiji. V skrajnem primeru bi se pač moral odpovedati delu v slovenski ambulanti. To bi bilo škoda, a me eksistenčno ne bi ogrozilo. Verjetno sem edini izmed zdravnikov homeopatov v Sloveniji, ki je v tem pogledu neobremenjen. Kolegico Katarino Glas je Zdravniška zbornica Slovenije pred nekaj leti prisilila, da se je odrekla homeopatiji. Sicer bi se morala odpovedati uradni medicini. S tem pa bi bila tudi eksistenčno ogrožena.

Sem zdravnik. Nisem zdravilec. Opravljam zdravniško delo. Zdravnik homeopat ni zdravilec. Če naredim napako, je to zdravniška in ne zdravilska napaka.

Torej ste bili idealni za »žrtvovanje« in ste se tega zavedali?

Na zdravniško zbornico sem najprej naslovil zgolj vprašanja, ki so se pojavljala v zvezi z mojo prakso. Eno leto nisem dobil odgovora. Pa sem njen član. Redno plačujem članarino. Z ministrstva za zdravje so mi odgovorili po pol leta. Obvestili so me, da moje početje po slovenski zakonodaji ni dopustno. Še vedno pa sem mislil, da bi lahko moja stanovska organizacija poskusila najti nekakšen kompromis, preseči to dogmatičnost. A odgovora ni bilo. Zato sem se odločil za samoprijavo. Nekaj se je moralo premakniti.

Ste pričakovali razplet, ki je sledil?

Pojma nisem imel, kaj naj pričakujem. Sem tujec, ne poznam slovenskih postopkov.

Sprožili pa ste precejšnjo revolucijo v slovenski medicini.

No ja. Homeopatija je pač dobrodošla dopolnilna metoda, a menim, da ji mediji danes pripisujejo precej večjo vlogo, kot jo v medicini dejansko ima.

Menite, da bi moralo homeopatska zdravila kriti obvezno zdravstveno zavarovanje?

Menim, da bi bilo tako prav. Tako je zadeva urejena v Nemčiji. Homeopatska zdravila delno krije osnovno zdravstveno zavarovanje. V Nemčiji imamo več kot 200 različni zavarovalnic, ki ponujajo osnovno zavarovanje. Med seboj morajo tekmovati. Prispevek je pri vseh enak. Tekmujejo lahko samo v ponudbi storitev. Homeopatija je ena od dodatnih storitev, s katerimi želijo nekatere zavarovalnice prepričati morebitne zavarovance. Dejansko pa se zavarovalnicam vključitev homeopatije v košarico storitev izplača. Izračuni kažejo, da imajo zdravniki, ki se ukvarjajo tudi s homeopatijo, zadovoljnejše in dlje živeče paciente, ki zavarovalnico stanejo manj. Takim zdravnikom sam pravim hibridni zdravniki in jih lahko primerjate s hibridnim motorjem v avtomobilu. Ima velik bencinski motor in majhen elektromotor, ki vskoči, kadar se raba »velikih topov« ne izplača. Zato je varčnejši.

Če bi bila homeopatija dejansko vključena v košarico obveznega zdravstvenega zavarovanja, bi bila za to verjetno nujna stroga standardizacija.

Z nemškega vidika to ni težava. Imamo standardizirano izobraževanje, ki je standardizirano po vsej Evropi. Homeopatija je vsaj tako standardizirana kot na primer pulmologija. Pulmolog mora imeti ustrezno izobrazbo, mora imeti opravljen izpit, pri delu pa mora upoštevati smernice zdravniške zbornice. Enako počnemo homeopati. In to pričakujem tudi od Zdravniške zbornice Slovenije. Sem njen član. Sem zdravnik. Nisem zdravilec. Opravljam zdravniško delo. Zdravnik homeopat ni zdravilec. Če naredim napako, je to zdravniška in ne zdravilska napaka.

Je ukvarjanje s homeopatijo v Sloveniji za vas donosnejše od ukvarjanja s klasično medicino?

(smeh) Homeopatija je idealizem. To ni zaslužkarstvo. Je hobi. To počnem ljubiteljsko. Tudi v Nemčiji tisti, ki živijo izključno od homeopatije, živijo skromno.

Je torej homeopatija poceni?

V slovenski ambulanti imam precej pacientov, za katere je homeopatija razmeroma velik strošek. Homeopatsko zdravljenje v moji ambulanti navadno stane 120 evrov, cena pa vključuje štiri obiske, enega daljšega, ki traja 90 minut, in tri krajše kontrolne v nekaj mesecih. K temu moram prišteti še dve do tri ure za analizo vsakega posameznega primera, kar opravim na domačem računalniku. Je to drago ali poceni? Če peljete avto na servis, vas hitro oberejo za dvakrat toliko. A če pride k meni upokojenka s povprečno slovensko pokojnino 561,71 evra, je zanjo to vsekakor velik strošek. Ravno zato je smiselno homeopatijo vključiti v obvezno ali dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Vprašanje učinkovitosti homeopatije znanstveno po mojem ne bo rešeno za časa mojega življenja.

Ste kot homeopat pogosto tarča zmerljivk, češ da ste šarlatan?

To slišiš v Nemčiji in v Sloveniji. Homeopatijo je težko razumeti. Potreboval sem veliko let, da lahko danes rečem, da jo vsaj malo razumem. Zato od kolegov, ki je ne poznajo, ne morem zahtevati razumevanja. Popolnoma normalno je, da imajo odklonilno mnenje. Zdravniška izobrazba je zelo znanstvena izobrazba. In to je dobro. Temelj sodobne medicine je znanost. A po toliko letih ukvarjanja z medicino pride trenutek, ko dojameš, da k tebi prihajajo tudi pacienti, ki jim na znanstveni način ni mogoče pomagati. Pacienti, ki potrebujejo bolj subtilno obravnavo. Tako, ki jo obvladajo na primer psihiatri. Težava je dokazljivost učinkovitosti. Pri neki robustni metodi, kot je na primer kirurški poseg ali zdravilo s kemično učinkovino, je dokaz dosegljiv. Ko pa postanejo metode mehkejše, bolj individualne, bolj subtilne, dokaz ni mogoč. Zdravniki moramo obvladati oboje. Nismo dobri zdravniki, če samo režemo. Če imam hudo prometno nesrečo, vsekakor potrebujem pogumnega kirurga, če pa imam na primer nedoločene duševne težave, potrebujem zdravnika, ki obvlada tudi tisti drugi, nedokazljivi del medicine.

Rekel bi, da ste opisali vzbujanje učinka placeba. Je za vas žaljivo, če trdim, da homeopatija učinkuje zgolj zaradi učinka placeba?

Sam mislim, da je homeopatija več kot placebo. Učinek placeba pa je dobra stvar. Homeopati dejansko pacientom posvetimo veliko časa, stik je precej intenzivnejši od petminutnega pregleda pri osebnem zdravniku. Vsak zdravnik, zavedno ali nezavedno, pri obravnavi pacientov uporablja tudi učinek placeba.

Sami ste že zaradi dejstva, da prihajate iz Nemčije, za Slovence tako rekoč hodeči placebo.

Tega se zavedam. Za uspešno zdravljenje s homeopatijo tudi pridejo prav tipično nemške lastnosti. Homeopatija je zelo sistematična. Homeopat mora biti redoljuben, sistematičen. Tak v resnici sem. V tem smislu lahko dobro vzbudim učinek placeba. In s tem ni nič narobe.

Na podlagi česa pa ste prepričani, da je homeopatija več od placeba?

Na podlagi izkušenj. Pa tudi na podlagi uspehov homeopatskega zdravljenja na živalih, ki ne razumejo koncepta zdravila, zato je učinek placeba pri njih izključen. Enako pri dojenčkih.

Za to obstajajo razlage, ki so verjetnejše od možnosti, da homeopatija dejansko deluje bolje od placeba. Lahko na primer pričakovanja tistega, ki zdravi, vplivajo na to, da bo pri pacientu opazil izboljšanje, tudi ko ga objektivno ni. Lahko gre na primer zgolj za naraven potek bolezni, ki bi izzvenela tudi brez homeopatskega posredovanja. Tako ali tako pa so po navadi tisti, ki menijo, da jim je homeopatija pomagala, glasnejši od tistih, ki pri katerih ni delovala.

Za to nimam dokazov. Vem, da homeopatija v veterinarski medicini deluje odlično. V Nemčiji so veterinarji homeopati trenutno zelo iskani, predvsem v povezavi z razmahom ekološkega kmetovanja, saj uporaba homeopatije zmanjšuje uporabo antibiotikov.

Sicer pa menim, da vprašanje učinkovitosti homeopatije znanstveno ne bo rešeno za časa mojega življenja. S homeopatsko metodo sem imel nekaj lepih uspehov, tudi pri kroničnih boleznih, in menim, da je etično, da to počnem. Pravzaprav bi bilo neetično, če ne bi uporabil vsega svojega znanja za pomoč pacientu.

Kako pa je z vašo uspešnostjo? Kolikšnemu deležu pacientov obisk pri vas pomaga?

K meni prihajajo predvsem kronični bolniki, ki imajo za seboj že celo kariero pacienta klasične medicine. Na prvi obisk mi po navadi prinesejo velik kup izvidov. Zato je pomembno, da je homeopat hkrati zdravnik. Štejem se za uspešnega, če ima od mene korist večina tistih, ki pridejo k meni. To je veliko. Klasična medicina ima s takim profilom pacientov hude težave. Tudi jaz jih imam. Sem zdravnik, ne čarovnik. Ne gre pričakovati čudežev. A če pomagam več kot polovici takih pacientov, sem zadovoljen. Do tistih, ki jim ne morem pomagati, in tudi takih ni malo, pa sem iskren. Noben način zdravljenja ni vedno uspešen.

Zakaj si po vašem homeopatija zasluži posebno obravnavo med vejami alternativne medicine? Zakaj ne bi zdravnikom dopustili, da se ukvarjajo tudi na primer z bioresonanco ali s čim podobnim?

Homeopatija je od svojega nastanka zdravniška disciplina. Utemeljitelj homeopatije je bil zdravnik. V Nemčiji je homeopatsko zdravniško društvo najstarejše zdravniško društvo. Homeopatija je zdravniška disciplina. Bioresonanca pa ne.

A dokazi o učinkovitosti so podobni.

Za to, da nekoga daš v neki aparat, ni treba biti zdravnik. Izvedba homeopatskega zdravljenja, za katero so potrebni zdravniška anamneza, zdravniški pregled, zdravniška ocena izvidov, odločitev o napotitvi na klasično ali homeopatsko zdravljenje in zdravniško vodenje terapije, pa je lahko izključno domena zdravnika. Navsezadnje to piše tudi v slovenski zakonodaji.

S homeopatijo sem imel nekaj lepih uspehov, tudi pri kroničnih boleznih, zato menim, da je etično, da to počnem. Neetično bi bilo, če ne bi uporabil vsega svojega znanja za pomoč pacientu.

Torej nekoliko zviška gledate na druge alternativne metode?

Ne. Druge alternativne metode cenim, jih pa ne obvladam. V bolnišnici Heiligenfeld smo sodelovali z nekaterimi zdravilci. A tudi tam je bilo jasno, da je homeopatija domena zdravnikov.

Bi si upali za katero od drugih alternativnih metod zdravljenja reči, da gre za šarlatanstvo?

Če bi me vprašali pred desetimi leti, bi vam takoj naštel seznam. A glede na to, da se tudi sam ukvarjam z alternativno medicino, sem spoznal, da gre pogosto za predsodke. Zato sem se odvadil tega, da sodim druge.

Morda sem, ko sem bil star 30 let, mislil, da vem vse o medicini. Danes pa lahko rečem, da vem zelo malo. Tako malo, da se ne čutim sposobnega soditi drugih.