V iskanju vedno novih pogledov
Vrača se britanski duo Lamb, ena prvih vokalnih pop elektronskih poslastic
Lamb na prejšnjem, odlično sprejetem nastopu v Ljubljani leta 2011
© Miha Fras
Ko je mlada pevka in tekstopiska Lou Rhodes pred dvajsetimi leti skupaj s producentom Andyjem Barlowom v Manchestru zasnovala Lamb, ni mogla vedeti, da ju bo fuzija dveh izrazito diametralnih svetov, ki sta ju vsak zase prinašala v skupino, njen eterični glas in njegovi spretni produkcijski prijemi, v glasbeno zgodovino zapisala kot eno prvih vokalnih pop elektronskih poslastic. Vedeti ni mogla niti, da bosta vse do danes ostala aktualna ter ves ta čas burila duhove navdušencev po vsem svetu.
Prav gotovo pa takrat ni vedela niti, v kakšno avanturo se pravzaprav spušča. Rhodesova in Barlow, takrat še praktično neznanca, sta namreč na podlagi treh skupnih pesmi s podružnico Mercury Records povsem naivno podpisala pogodbo za kar šest albumov. Na njunem prvem albumu iz leta 1996, preprosto naslovljenem Lamb, sta jazz drzno postavila ob bok drum’n’bassu, in čeprav je bil na njem tudi hit komad Gorecki, ki jima je prinesel komercialni uspeh, je založba želela, da gresta v še bolj komercialne vode, prodata še več plošč in poskrbita za še za več hitov.
Devet let kasneje, ob izdaji njunega četrtega albuma Between Darkness and Wonder, sta zaradi vse večjih pritiskov založbe, pa tudi čisto iz osebnih razlogov, zasedbo razpustila. Rhodesova je čutila, da mora izstopiti z lambovskega vrtiljaka. Z Barlowom sta glasbeno silila v povsem različne smeri. In raje kot, da bi skupino zapeljala v bolj akustične vode, kot je želela sama, ali opuščala vokal, kot je želel on, sta šla vsak svojo pot. Pet let sta se posvečala vsak svoji solo karieri. Leta 2009 pa vsled načrtovanih živih nastopov znova našla skupni jezik.
Tik pred razpadom zasedbe, ko sta si oba že resnično šla na živce, sta se z Barlowom odtujila predvsem kot človeka, se je te dni v intervjuju za Mladino spominjala Rhodesova. Sama je takrat po turnejah hodila s svojima dvema sinovoma in s težavo je lovila spanec med poznimi nočnimi špili in zgodnjimi jutri. »Fantje pa so medtem žurali kot za stavo. Ko sta me sinova zbudila, so pogosto šele odhajali spat, sama pa sem potem z otrokoma na avtobusu navigirala med usedlinami celonočne zabave. Praznimi pločevinkami piv, steklenicami žganja, cigaretnimi ogorki ...«
Čeprav je prepričana, da življenje na turnejah ni bilo idealno okolje za odraščajoča fanta, imata danes oba, prvi je star 13 in drugi 17 let, lepe spomine na ta čas. Pa tudi ponosna sta nanjo. Starejši Ruben je nedavno prijateljem iz šole, prav tako glasbenim navdušencem, predvajal prvo Lambovo ploščo, pri čemer jim ni izdal, za čigavo muziko gre. Menda so bili paf, še toliko bolj, ko jim je povedal, da je to njegova mama.
Danes Lamb ne deluje več pod okriljem velike založbe. Stvari sta vzela v svoje roke in leta 2011 svoj peti studijski album, naslovljen 5, izdala sama, s pomočjo svojih privržencev. Na njem lahko slišimo, da črpata iz svojega zgodnjega obdobja, polnega surove elektronike, razbitih ritmov in njenega vokala, ki rezonira nekje med veseljem in žalostjo.
Njuno neusahljivo ustvarjalnost, prežeto z avtorskim pečatom, je zaznati tudi na zadnjem, lanskem albumu Backspace Unwind, ki sta ga glasbenika, odločena sama krojiti svojo glasbeno pot, prav tako izdala s pomočjo prednaročil. »Zaradi takšne podpore imava absolutno kreativno svobodo, kar je zelo dober občutek. Veliko bolj iskreno je, kljub temu da prinaša manjšo finančno varnost, vendar s tem lahko živiva,« razmišlja Rhodesova.
Na albumu, ki sta ga pripravljala dobrega pol leta, sta se držala načela ‘manj je več’. Želela sta, da so skladbe enostavne, okleščene. Na plošči je čutiti sproščenost in popolno usklajenost. »Spet sva v pravi formi, znova uživava v kreativnem pingpongu, izmenjevanju idej in oblikovanju komadov,« nam je zagotovila Rhodesova. Zato sta nujno potrebovala čas zase, stran drug od drugega. Sodelovanje pri drugih projektih je namreč za oba pomenilo, da lahko v Lamb zdaj znova vnašata svežino.
Prav zato se še vedno lotevata tudi drugih projektov. Rhodesova ima denimo že pripravljen novi, četrti solo album Theyesandeye, z izdajo katerega čaka zaradi turneje z duom Lamb. Vznemirja jo rahlo transatlantski, psihedeličen priokus plošče, na kateri bomo lahko slišali tudi Toma Motha iz zasedbe Florence and The Machine, ki bo z igranjem na harfo bojda vzbujal mravljince po vsej hrbtenici.
A na to izdajo bo treba še malo počakati, saj sta »štiridesetletnika« že lep čas na turneji, ki se iz dneva v dan podaljšuje. Ob njunem postanku v Ljubljani pa si želimo le, da jima tokrat ne bi bila v napoto njuna ega. Da Rhodesova ne bi tako kot ob zadnjem obisku kot kakšna rahlo osramočena starejša sestra zavijala z očimi, medtem ko bo njen neukročeni brat divjal po odru in spodbujal občinstvo k plesu. Konec koncev je med njima prava kemija, še vedno ustvarjata neverjetno glasbo in menda sta iz leta v leto tudi vedno bolj zrela.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.