1. 3. 2015 | Družba
Kupite si dva suknjiča, da šef ne bo opazil, da vas ni več v službi
»Kupite si dva suknjiča,« se glasi navodilo za uslužbence banke SG Warburg. Dva suknjiča potrebujejo zato, da lahko gredo v razumnem času iz službe. Če enega pustijo na naslonjalu stola, soustanovitelj banke Henry Grunfeld, ki slučajno pride mimo, da bi z njimi izmenjal kakšno besedo, ne ve, da jih ni več na delovnem mestu. V prepričanju, da so še nekje v stavbi in še vedno delajo, bo odšel dalje.
Stefan Stern, gostujoči profesor na poslovni šoli Cass Business School, v Guardianu ugotavlja, da ta zgodba danes zveni čudno. S pametnim telefonom in prenosnimi računalniki zaposleni lahko z delom nadaljujejo doma. Zato je vprašanje, kdaj dejansko nehajo delati, ne kdaj odidejo iz službe, kajti sporočila na teh napravah nikoli ne prenehajo prihajati. Prožnost dela je zato eno, neprekinjeno delo pa drugo.
Na Japonskem vlada zato že razmišlja, da bi zaposleni morali vsako leto obvezno vsaj pet dni na plačani dopust. Stefan Stern ob tem navaja, da sta garanje do onemoglosti skupaj z njegovim bratrancem nizko produktivnostjo vse večji sodobni problem. Tudi v Sloveniji si vse več redno zaposlenih zaradi negotovosti zaposlitve ne upa vzeti prostega časa, ki jim pripada, tudi bolezni jih vse več preživi na delovnem mestu, ker si ne upajo biti preveč časa odsotni. Še na slabšem so prekarni delavci, ki si dopusta in bolniškega staleža tudi finančno ne morejo privoščiti, saj vsak dan, ko ne delajo, zanje pomeni izgubo prihodka, ki jim komajda omogoča preživetje.
Zaposleni so danes še dodatno pod pritiskom, ker znajo vse več del opraviti roboti. Računalniki na primer že opravljajo pravne raziskave, pišejo poročila o gibanju tečajev na borzah, pišejo novice, prevajajo besedila, prek spleta prodajalcem oglašujejo avtomobile. V bankah računalniki iščejo dokumente, ki jih vlade potrebujejo za ukrepanje proti pranju denarja. Vsa ta dela so pred kratkim opravljali še ljudje, poroča Wall Street Journal.
Stefan Stern razlaga, da je dopust koristen za zaposlene, saj so potem, ko se vrnejo v službo, bolj produktivni. Nasprotovanje vse bolj razvitim robotom po njegovem ni rešitev. Ti roboti morajo biti spodbuda za kreativnost in domišljijo, ki omogočata, da ljudje zmorejo delati stvari, ki jih noben robot nikoli ne bo zmogel.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.