Švica služi tudi z umetnostjo, zasebnimi šolami in medicinskim turizmom

Medtem ko se svet ukvarja s preiskavami, kako je švicarska podružnica banke HSBC premožnim ljudem pomagala skrivati denar pred davkarijo, nihče ne govori o enako donosnih poslih z umetninami, v zasebnih bolnišnicah in na univerzah.

Die Zeit poroča, da so pred nekaj dnevi recimo prodali sliko Nafea faa ipoipo, ki jo je Paul Gauguin leta 1892 naslikal na Tahitiju in je od leta 1950 na ogled v umetniškem muzeju v Baslu. Sestra katarskega emirja Sheikha Al-Majassa Al-Thani naj bi zanjo odštela 300 milijonov dolarjev. Ni naključje, da je bil posel sklenjen v Švici, saj je v tej državi 800 registriranih trgovcev z umetninami in dražiteljev. Nikjer na svetu na tako majhnem prostoru ni toliko galerij kot v Švici. Poleg tega ima Švica bolj prijazno zakonodajo za posle z umetninami kot EU, kjer se kupci morajo razkriti, če kupijo umetnino za več kot 15 tisoč evrov. Odvetnica iz Luzerna Monika Roth pravi, da je Švica za trgovce z umetninami »sončen kraj za sumljive ljudi«. Trgovanje z umetninami v Švici namreč ne sodi med posle, za katere velja zakon o preprečevanju pranja denarja, zato se kupcem ni treba razkriti. Švicarsko združenje trgovcev z umetninami pa svojim članom svetuje, naj ne sprejemajo gotovine v višjih zneskih od 25 tisoč frankov.

Na zasebni kliniki za bogataše v Zürichu za 300 tisoč frankov na mesec deset zdravnikov, terapevtov in trenerjev noč in dan skrbi za enega samega bolnika, ki se zdravi bodisi zaradi alkoholizma, zlorabe drog, depresij ali se želi znebiti prevelike telesne teže. Agencija Sweiss Health računa, da bodo luksuzne zasebne klinike v Švici letos ustvarile prihodke v višini več kot eno milijardo frankov. Njihovi bolniki so predvsem milijarderji iz Bližnjega vzhoda, Rusije, Kitajske. Del pogače od tovrstnega zdravstvenega turizma si želi odrezati tudi javna univerzitetna klinika Zürich, ki bo leta 2018 na letališču Zürich odprla svoj zdravstveni center z deset tisoč kvadratnimi metri površine.

Razvajeni otroci milijarderjev pa se šolajo na zasebnih šolah v Švici. Da se šolajo na luksuznih šolah Le Rosey v Waadtlandu ali Rosenberg v St. Gallenu, ne pride v javnost, saj na teh šolah veljajo enaka pravila glede tajnosti kot za stranke švicarskih bank. Letnik na Rosenbergu stane 84 tisoč frankov, diplomo dobi le tisti, ki poravna zadnji račun.

Politika v Švici se s posli z umetninami, zasebnih klinik in šol ne ukvarja.