Paul Krugman: nova grška vlada je naredila uslugo drugim državam v Evropi

Zdaj, ko se je prah okrog Grčije polegel, je mogoče v miru pogledati dogovor, ki ga je grška vlada dosegla z mednarodnimi posojilodajalci konec februarja. Ameriški ekonomist Paul Krugman razlaga, da se je za Grke za zdaj končalo veliko bolje, kot bi se lahko. Poleg tega je nova grška vlada s tem, ko ni pokleknila pred mednarodnimi posojilodajalci in ji je uspelo končati cikel vedno hujšega varčevanja, naredila uslugo drugim evropskim državam.

Med pogajanji o podaljšanju programa, na podlagi katerega Grčija prejema mednarodne kredite, je bilo vprašanje, ali bo Grčija prisiljena v dogovor, ki bo od nje zahteval zelo visoke primarne presežke, če noče takojšnje krize. Primarni presežek pomeni delež javnih prihodkov, ki ga država nakaže za obresti mednarodnim posojilodajalcem. Grški vladi je uspelo doseči, da je dogovor glede primarnih presežkov v prihodnjih letih tako nejasen, da lahko pomeni karkoli. Toda čez štiri mesece, ko se izteče podaljšanje sedanjega programa, jo čaka hujši boj.

Takrat bo skušala doseči zmanjšanje presežkov za prihodnja leta. Ni še znano, kako bo to šlo, a nič, kar se je zgodilo do zdaj, po vsej verjetnosti grških stališč v novem krogu pogajanj ne bo oslabilo. Grški vladi je s februarskim dogovorom uspelo doseči omiljene pogoje za letos in manevrski prostor do hujšega boja v nadaljevanju pogajanj. Lahko bi bilo slabše, piše Paul Krugman.

Prejšnje grške vlade so pristale na program, na podlagi katerega bi morale v prihodnjih nekaj letih primarni presežek (torej delež denarja, ki bi ga nakazale tujim posojilodajalcem za obresti) potrojiti. To naj bi dosegle z enormnimi stroški za nacionalno gospodarstvo in državljane.

Paul Krugman razlaga, da katera koli vlada pristane na takšne stvari zaradi strahu. Prejšnje grške vlade in vlade drugih prezadolženih držav se niso upale upreti ekstremnim zahtevam posojilodajalcev, ker so se bale, da jih bodo kaznovali tako, da jim ne bodo več dali svežega denarja za financiranje države oziroma še huje, da bodo zrušili nacionalni bančni sistem.

Nova grška vlada se ni uklonila in ni pristala na zahtevani primarni presežek, namesto tega je za letošnje leto dosegla novo prožnost, jezik glede presežkov v prihodnjih letih pa je tako nejasen, da si je te določbe mogoče razlagati po svoje. Posojilodajalci kljub temu niso ustavili izplačil, ampak so Grčiji za prihodnje štiri mesece zagotovili financiranje. Zato najhujši boj še pride. Da se nova grška vlada ni vdala, je neke vrste zmaga zanjo. Uspelo ji končati cikel vedno hujšega varčevanja, zato je naredila uslugo drugim državam v Evropi.

V ozadju grške drame je evropsko gospodarstvo, ki je še vedno v deflacijski pasti. Celotna Evropa potrebuje konec varčevalne blaznosti, pravi Krugman.