Preverjeni kader

Robert Časar je bil eden izmed vodilnih kadrov SDS. Politično kariero je začel leta 1998, ko je v imenu SDS kandidiral za piranskega župana. Izvoljen sicer ni bil, so ga pa zaradi tega nagradili z direktorskimi položaji v več javnih podjetjih, od koprske komunale naprej. Tudi kasneje se mu je članstvo v stranki splačalo. Leta 2000 ga je vlada Andreja Bajuka imenovala za nadzornika v Luki Koper, leta 2005 pa ga je prva vlada Janeza Janše imenovala za predsednika uprave Luke Koper.

Časarjeve kvalitete so bile v prvi vladi Janeza Janše tako cenjene, da so ga leta 2008 imenovali celo za člana odbora za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost. Na parlamentarnih volitvah tisto leto je za SDS kandidiral v dveh volilnih okrajih, Janša pa je tedaj poudaril, da SDS z njim predstavlja »našo najboljšo kadrovsko ponudbo doslej«. In ko je nato na parlamentarnih volitvah zmagala SD z Borutom Pahorjem, je Časar postal član vlade SDS v senci, kandidat za infrastrukturnega ministra.

Zadnja leta je na kongresih stranke SDS sedel v prvih vrstah. In tudi ko so kriminalisti julija 2009 ocenili, da je bila Luka Koper pod njegovim vodstvom oškodovana za več kot sto milijonov evrov, in ko so revizorji ugotovili, da mu je uspelo celo v času gospodarske rasti podjetje zadolžiti za petkrat, se mu v SDS niso odrekli. Niti ko je bil nato obsojen korupcije zaradi jemanja podkupnin, niti ko se je norčeval iz sodišča, ki ga je obsodilo na šest let zapora, niti ko je zbežal v Dominikansko republiko.

Časar, ki so ga sedaj ujeli in je na poti nazaj v Slovenijo, ni edini. Zgodba se ponovi v drugih podjetjih. V Hitu, Mercatorju, Istrabenzu ali Intereuropi. Andrej Lovšin, drug zvesti vojščak Janeza Janše, je bil zaradi politične lojalnosti leta 2006 imenovan na čelo Intereurope. V zahvalo si je na steno obesil sliko svojega predsednika. Lani je davčna uprava na njegovem računu v Liechtensteinu odkrila za 1,6 milijona evrov nepojasnjenega izvora, po oceni kriminalistov pa je v Intereuropi naredil takšno škodo, kolikor znašajo stroški malice za vse slovenske osnovnošolce v enem letu – okrog 40 milijonov evrov.

Grozno? Ne. Težava s temi zgodbami je, da jih danes skozi sodne procese razumemo kot individualne usode pokvarjenih posameznikov – kradljivcev. O njih beremo v črni kroniki, skupaj s poročili o umorih in drugih tatvinah – iz Časarja se norčujemo, ko mu uspe z bega pred zaporom iz tujine legalizirati letno kuhinjo.

Toda Časar ni navaden kradljivec, niti ni pohlepni poslovnež, tajkun ali kaj podobnega. Pri njem ne gre za nesposobnost politično imenovanega kadra niti za gospodarski kriminal. Gre preprosto za organizirano politiko, ki je tako kradla tudi zase, kot vemo iz drugih, podobnih primerov. Z drugimi besedami, Časar je predvsem politik SDS. Ki pa se mu je zgodila majcena nesreča pri delu. Odkrili so ga.