Staš Zgonik

 |  Mladina 11  |  Družba  |  Intervju

Dr. Rajko Kenda

Strokovni direktor Pediatrične klinike o pojavu ošpic

© Borut Krajnc

Kaj je zdaj vaša največja skrb v zvezi s pojavom ošpic na Pediatrični kliniki?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Staš Zgonik

 |  Mladina 11  |  Družba  |  Intervju

© Borut Krajnc

Kaj je zdaj vaša največja skrb v zvezi s pojavom ošpic na Pediatrični kliniki?

Naša prednostna naloga je bila seveda zaščita potencialno ogroženih otrok. Tukaj je težava čas. V treh dneh po izpostavljenosti okužbi je s cepljenjem še mogoče doseči imunost, v naslednjih dveh dneh pa je mogoče odpornost okrepiti z imunoglobulini. To smo opravili, naša trenutna skrb je osebje. Preveriti moramo status zaposlenih in organizirati delo tako, da bo kljub morebitnim odsotnostim teklo čim bolj nemoteno.

Veliko staršev potencialno ogroženih otrok je bilo razburjenih zaradi slabe organizacije interventnega cepljenja. Pripeljali so se tudi iz oddaljenih krajev in po več ur čakali v istem prostoru.

To, da so bili v istem prostoru, ni z vidika ošpic nič spornega, ker je inkubacijska doba deset dni in nihče še ni mogel prenašati okužbe. Zagotovo pa ni prijetno, če se moraš na lepo nedeljo odpeljati v bolnišnico. Ko se je novica razširila po medijih, so začeli prihajati tudi starši z otroki, ki niso bili ogroženi. Sicer pa so cepljenje izvajali uslužbenci Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Oni so pristojni za boj proti potencialnim epidemijam.

Kaj ste se naučili iz tega primera?

Zagotovo bo naslednjič laže. Imeli bomo popoln seznam stanja precepljenosti uslužbencev. Prav tako bomo takoj vpoklicali dodatne moči. Tokrat smo bili nekoliko pozni, ker sprva ni kazalo, da bo naval tolikšen.

Kaj bi se zgodilo ob večjem izbruhu ošpic, ki je glede na vse manjšo precepljenost vse verjetnejši? Ali sistem to lahko prenese?

To bi bila pa druga zgodba. V izrednih razmerah so pač potrebni izredni ukrepi. Že tokrat smo začasno ukinili vse dopuste. Ob večjem obsegu bi verjetno morali odpovedati vse nenujne preglede in posege. Glavno težo problema pa bi morala prevzeti Infekcijska klinika. Pri sedanji stopnji precepljenosti sicer gre pričakovati, da se bodo ošpice spet pojavljale, a za zdaj ne v velikih epidemijah. Če se precepljenost še zmanjša, pa se lahko hitro približamo kakšnim bolj črnim scenarijem.

Veliko se poudarja, da je ta primer posledica nizke precepljenosti. A za to za zdaj ni nikakršnih dokazov. Otrok, ki iz medicinskih razlogov ni smel biti cepljen, je okužil medicinsko sestro, ki kljub dvema odmerkoma cepiva ni razvila ustrezne odpornosti. Tako nesrečno naključje bi se lahko zgodilo tudi pri veliko višji precepljenosti.

Vsekakor nobena zaščita ni popolna. A ošpic dolga leta ni bilo. Ljudje smo edini rezervoar virusa ošpic in manj ko je ljudi, ki bi ga lahko prenašali, redkejši so taki primeri.

Kako to, da ste noseči medicinski sestri sploh dopustili stik z otrokom, okuženim z ošpicami, saj okužba nosečnice lahko škoduje zarodku?

Okužila se je, ko je bil otrok že kužen, ni pa še kazal simptomov, na podlagi katerih bi lahko sklepali, da gre za ošpice. Bila je cepljena, vendar zaščita nikoli ni popolna. Sicer pa smo ošpice na Pediatrični kliniki zadnjič videli pred desetletji, ko se ta sestra verjetno sploh še ni rodila.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.