Elektrarne na premog so model v opuščanju

Medtem ko se v Sloveniji še vedno krešejo mnenja o šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), se obdobje gradnje novih termoelektrarn na premog na svetu končuje. Aktivisti CoalSwarm so preverili status vseh 3900 termoelektrarn na premog, ki so bile načrtovane od prvega januarja 2010. Po poročanju Die Zeit so za vsako preverili, ali ima dovoljenje, ali že obratuje, ali pa so se investitorji medtem odločili, da je ne bodo gradili.

Prišli so do presenetljive ugotovitve: gradnjo dveh tretjin termoelektrarn na premog, ki so bile načrtovane po letu 2010, so investitorji bodisi prestavili na kasnejši čas bodisi so se njihovi gradnji že odpovedali. V EU je ta delež še višji. Potem, ko so v Evropi in ZDA po podatkih CoalSwarm že nekaj let več termoelektrarn na premog zaprli kot na novo odprli, zdaj gradnjo termoelektrarn na premog zmanjšujejo tudi v hitrorastočih gospodarstvih. Celo na Kitajskem, kjer električno energijo za rastoče gospodarstvo pridobivajo v glavnem iz premoga, se je v letu 2014 poraba premoga prvič po več letih zmanjšala in to ob več kot sedemodstotni gospodarski rasti.

To je presenetljivo, kajti težko bi našli energetski vir, iz katerega bi bilo mogoče tako poceni pridobivati električno energijo kot iz premoga. Zato iz njega pridobivajo električno energijo v glavnem Kitajska, Indija in Južna Afrika, ki želijo hiter razvoj svojega gospodarstva. Zato je gradnja termoelektrarn na premog med letoma 2005 in 2012 cvetela. »Toda ta rast se zdaj bliža koncu,« to velja tudi za Kitajsko in Indijo, piše v poročilu.

V Indiji so od leta 2010 dali na hladno šestkrat več projektov za gradnjo termoelektrarn, kot so jih dokončali, novih tako rekoč ne načrtujejo več. »Viri za financiranje novih termoelektrarn na premog so se izsušili,« piše v poročilu okoljevarstvenikov CoalSwarm. Glavni razlog za to je po njihovem prepričanju nasprotovanje prebivalcev in težave z dobavo premoga. Kitajska je v zadnjih letih dogradila več termoelektrarn na premog, kot jih lahko uporabi, torej ima iz tega naslova kar nekaj nasedlih investicij.

Okoljevarstveniki v poročilu tudi opozarjajo, da boj proti podnebnim spremembam še ni dobljen, četudi v prihodnje dve tretjini načrtovanih termoelektrarn najbrž ne bo dograjenih. Že preostala tretjina bo spustila v ozračje dovoljene izpuste, da bi dosegli cilj o povečanju temperature za največ dve stopinji Celzija. Tudi če ne bi več dogradili nobene termoelektrarne na premog, bi obstoječe porabile štiri petine celotnega proračuna za plačevanje za izpuste, ki je predviden do leta 2050.

Okoljevarstveniki od investitorjev zato zahtevajo, naj se povsem umaknejo iz posla za gradnjo elektrarn na premog, ker tovrstne investicije postajajo vse bolj tvegane. Že zdaj imajo 112 milijard dolarjev v premogovnikih ali elektrarnah, ki jim zaradi nizkega povpraševanja grozi zaprtje. Pa več kot 80 odstotkov znanih zalog premoga mora ostati pod površjem, če želimo rast globalne temperature omejiti na največ 2 stopinji Celzija.

Poslovno okolje za premogovništvo se je od leta 2012 strašno poslabšalo, pravi Ted Nace, eden od avtorjev poročila CoalSwarm. V Sloveniji je bilo po besedah tistih, ki so bili pri koritu, tako rekoč od začetka načrtovanje te investicije kljub temu prepozno, da bi Teš 6 lahko ustavili. Tudi Evropska investicijska banka (EIB) ni imela zadržkov in je marca 2013 odobrila 440 milijonov evrov kredita za to investicijo. Njej se za poplačilo zaradi morebitnega nerentabilnega obratovanja Teš 6 ni treba bati, njen kredit je zavarovan z državnim poroštvom oziroma z denarnicami slovenskih davkoplačevalcev.