Svetovna banka, ki jo obvladujejo ZDA, dobiva tekmico pod vodstvom Kitajske

Velika Britanija, Francija, Nemčija in Italija so se odločile pridružiti Azijski infrastrukturni investicijski banki (AIIB), ki jo ustanavlja Kitajska in utegne postati konkurenca Svetovni banki, ki je pod vodstvom ZDA. Tako vse večje število zaveznikov ne upošteva zahteve Washingtona, naj se AIIB ne pridružijo. Predstavniki EU so za Financial Times pojasnili, da je odločitev največjih štirih članic EU za pristop k AIIB udarec za Washington.

To je potrdila administracija predsednika ZDA Baracka Obame, ki je obtožila Veliko Britanijo oziroma njenega premiera Davida Camerona, da se »stalno prilagaja« Kitajski. Ta redek napad Washingtona na enega najbolj zvestih zaveznikov je prišel, ko je Velika Britanija kot prva članica skupine sedmih najbolj razvitih držav (G7) objavila, da bo postala ena od ustanovnih članic AIIB. Visoki uradnik administracije v Washingtonu je za Financial Times dejal, da so Britanci odločitev o pristopu k AIIB sprejeli »povsem brez posvetovanja z ZDA«.

Nadalje je ameriški visoki uradnik še pristavil, da lahko imajo velike sile večji vpliv, če ostanejo zunaj in poskušajo določati standarde, kot da se vključijo v času, ko nimajo zagotovila, da Kitajska ne bo uporabila pravico veta.

Avstralija se je prav tako nameravala pridružiti AIIB, a si je na prigovarjanje Washingtona premislila. Zdaj so tudi v Canberri začeli razmišljati, ali je bilo prav, ker so poslušali ZDA. Premier Tony Abbott zdaj pravi, da bo kmalu sprejel končno odločitev glede AIIB.

Med ustanoviteljicami tudi ni Japonske, ki je glavna gospodarska tekmica Kitajske v regiji, in Južne Koreje. V Seulu pravijo, da Kitajci pritiskajo nanje, naj se pridružijo AIIB. Japonska pa je največja delničarka Azijske razvojne banke in ji enako kot ZDA v Svetovni banki v skladu s pogodbo pripada mesto predsednika. Čeprav v Tokiu AIIB vidijo kot tekmico, so jim Kitajci poslali vabilo za vstop.

Kitajska je ustanovitev AIIB objavila lani, da bi spodbudila investicije v infrastrukturo v Aziji, zlasti na področju transporta, energije, telekomunikacij. V začetku letošnjega leta so Kitajci sporočili, da ima AIIB 26 ustanovnih članic, večina jih je iz Azije in Bližnjega vzhoda. Do konca leta nameravajo zaključiti pripravo členov ustanovne pogodbe. V Pekingu pravijo, da so vrata za vstop v AIIB odprta do 31. marca.

Po poročanju spletne izdaje revije Forbes imajo ZDA zdaj tri možnosti. Prva je, da še naprej pritiskajo na zaveznike, naj se ne pridružijo AIIB, dokler ta ne bo zagotovila, da bo izpolnjevala pogoje glede vodenja, varovanja okolja in socialnih standardov. Druga možnost je, da se AIIB pridružijo same, tretja pa, da se s problemom AIIB prenehajo ukvarjati. Prva možnost je gotovo obsojena na neuspeh. Drugi predlog je dobra rešitev, ker bi ZDA kot članica lahko vplivale na vodenje banke in bi hkrati lahko bile njen kritik, svojim podjetjem pa bi lahko zagotovile enakopraven položaj pri razpisih za izvedbo investicij AIIB. Tretja možnost pomeni, da Washington AIIB prepusti lastni usodi in če jo bodo Kitajci vodili enako kot svoje lastne razvojne banke, ta ne bo madež samo zanje, ampak za vse države, ki so se odločile vstopiti.

Daniel Wagner, predsednik uprave Country Risk Solutions, in Robert Martin, nekdanji visoki uradnik Azijske razvojne banke, na portalu Huffingtonpost pišeta, da bo AIIB lahko uspešna, če bo Kitajska javno povedala, da je dobro vodenje ključni dejavnik za delovanje banke. Tako bo lahko zagotovila bistveno več finančnih virov za regijo. Ker AIIB osebno podpira kitajski predsednik Xi Jinping, je večja možnost, da bo uspešna, kot da ji spodleti.