Klemen Košak

 |  Mladina 12  |  Družba

Globa!

Kazni za nasprotnike komercializacije študija

Pred dobrim mesecem dni je država z izvršbo Študentskemu društvu Iskra z računa vzela 800 evrov. Oglobljeni so bili, ker so aprila lani v Ljubljani organizirali protest proti predlogu novega zakona o visokem šolstvu, a protesta niso prijavili. Po izvršbi je njihov račun v minusu, a predstavnica Iskre pravi, da so na boljšem, kot če bi protest prijavili. »To bi lahko pomenilo tudi petmesten znesek.«

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Klemen Košak

 |  Mladina 12  |  Družba

Pred dobrim mesecem dni je država z izvršbo Študentskemu društvu Iskra z računa vzela 800 evrov. Oglobljeni so bili, ker so aprila lani v Ljubljani organizirali protest proti predlogu novega zakona o visokem šolstvu, a protesta niso prijavili. Po izvršbi je njihov račun v minusu, a predstavnica Iskre pravi, da so na boljšem, kot če bi protest prijavili. »To bi lahko pomenilo tudi petmesten znesek.«

Zaradi pomanjkanja denarja Iskra vabi na »solidarnostni žur« z naslovom »Veš, študent, naš dolg?«, na katerem bodo zbirali sredstva za naslednje akcije, kakšna je bila tista, zaradi katere so kazen dobili. Čeprav se lani proti spremembam visokega šolstva niso borili sami, ampak skupaj s številnimi študenti in profesorji, je bil njihov aprilski protest vrhunec tega boja. Pomembno je prispeval k temu, da zakon ni bil sprejet, vendar se v Iskri zavedajo, da o zmagi ne morejo govoriti.

Glavna težava z lanskim predlogom zakona, ki je nastal pod takratnim ministrom za izobraževanje Jernejem Pikalom, je bil njegov komercialni duh, težil je k temu, da bi bil študij obravnavan kot storitev, visokošolski sistem pa bi bil bolj podrejen gospodarstvu. V enako smer gredo aktualne težnje po spremembah na Univerzi v Ljubljani, ki jo vodi dr. Ivan Svetlik. Napovedane spremembe statuta bi pomenile izenačevanje rednega in izrednega študija ter zmanjšanje stopnje demokracije na univerzi.

Pikalovi naslednici, zdaj že nekdanji ministrici dr. Stanki Setnikar Cankar, je uspelo po isti poti storiti še korak dlje. Njen predlog koncepta sprememb zakonodaje so v Iskri opisali kot »najbolj radikalen neoliberalni napad na slovensko visoko šolstvo doslej«. Predvidena je korporativizacija visokega šolstva, prekarizacija zaposlenih ter vavčerji v obliki plačevanja študija za tiste študente, ki bi študijske obveznosti izpolnjevali prepočasi.

Zato se Iskri postavlja vprašanje, »ali je sprejemljivo, da se nosilci moči niti ne potrudijo razumeti sporočil protesta, ampak gredo njihov razmislek in dejanja zgolj v smeri sankcioniranja kritikov«. Sporočilo, da so študenti za kakovostno, javno in dostopno visoko šolstvo, bo treba ponavljati. Tudi še s kakšnim morda znova oglobljenim protestom.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.