Neonacistični navijači

Pozorni opazovalci že več kot leto dni po Ljubljani opažajo nalepke, velike približno pet krat pet centimetrov, na katerih so napis Green Dragons Rudnik, podoba mrtvaške glave, tako imenovani keltski križ in domobranski orel. Predstavniki ljubljanske navijaške skupine Green Dragons pojasnjujejo, da nalepke »neodvisno od vodstva kreira (in natisne) katerikoli član ali simpatizer našega gibanja«. Seveda to ne pomeni, da vodstvo o nalepki ni razmišljalo. Od njega smo izvedeli, da sta na njej »kranjski orel«, torej »simbol dežele Kranjske«, in »keltski križ«, ki »izvira iz Irske v času pokristjanjevanja« in je tudi »simbol, ki se uporablja v ultras gibanju«.

To je res, a res je tudi, da »kranjskega orla« od druge svetovne vojne uporabljajo skoraj izključno domobranci. Keltski križ je v resnici pogost simbol najaktivnejših oziroma tako imenovanih ultras navijačev, vendar je danes še bolj priljubljen kot znak neonacistov. Njegovo sporočilo je »white pride world wide« oziroma »beli ponos širom po svetu«.

Še bolj dvomljivo so se člani navijaške skupine Green Dragons opravičevali marca lani, potem ko je med nogometno tekmo med Olimpijo in Mariborom na njihovem delu tribune v ljubljanskih Stožicah visel plakat s sliko Adolfa Hitlerja. Takrat so trdili, da je bil na sliki slovenski borec za severno mejo Rudolf Maister.

Kljub temu ne moremo posplošiti, da so skrajni desničarji med navijači v večini, opozarja kulturolog dr. Mitja Velikonja s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. »Čeprav so slovenske navijaške skupine v primerjavi s tistimi drugod po Evropi majhne, so notranje zelo heterogene. To velja za politične in tudi za etnične, regionalne in socialne značilnosti njihovih članov.«

Pripis uredništva: Omenjen grb seveda ni izključno domobranski, uporabljal se je že kot deželni grb Kranjske. V kontekstu navijaške nalepke ima tudi domobranski pomen, v kakšnih drugih pa ne. Uporabo simbolov je potrebno praviloma vedno razumeti kje in na kakšen način nastopajo.