Klemen Košak

 |  Mladina 14  |  Politika

Jemljemo revnim

Tokrat so na vrsti tisti, ki morajo najemati zasebna stanovanja, ker javnih ni dovolj

Anja Kopač Mrak pravi, da so na njenem ministrstvu nasprotovali ukrepu, a očitno je varčevanje pomembnejše od pomoč ljudem

Anja Kopač Mrak pravi, da so na njenem ministrstvu nasprotovali ukrepu, a očitno je varčevanje pomembnejše od pomoč ljudem
© Borut Krajnc

V Sloveniji je več revnih ljudi, kot lahko država zagotovi stanovanj zanje. Nekaj tisoč gospodinjstev, ki so upravičena do neprofitnega socialnega stanovanja, a zanje ni prostora, mora zato najemati bivališče pri zasebnikih. Od leta 2012 do začetka letošnjega aprila jim je država podeljevala subvencijo, tako da so člani teh gospodinjstev plačevali enako najemnino, kot če bi živeli v stanovanju, ki je v javni lasti. Po novem država ne bo več dajala take subvencije, ampak nižjo. Za marsikoga to pomeni, da bo namesto nekaj deset evrov na mesec plačeval po več kot 150 evrov.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Klemen Košak

 |  Mladina 14  |  Politika

Anja Kopač Mrak pravi, da so na njenem ministrstvu nasprotovali ukrepu, a očitno je varčevanje pomembnejše od pomoč ljudem

Anja Kopač Mrak pravi, da so na njenem ministrstvu nasprotovali ukrepu, a očitno je varčevanje pomembnejše od pomoč ljudem
© Borut Krajnc

V Sloveniji je več revnih ljudi, kot lahko država zagotovi stanovanj zanje. Nekaj tisoč gospodinjstev, ki so upravičena do neprofitnega socialnega stanovanja, a zanje ni prostora, mora zato najemati bivališče pri zasebnikih. Od leta 2012 do začetka letošnjega aprila jim je država podeljevala subvencijo, tako da so člani teh gospodinjstev plačevali enako najemnino, kot če bi živeli v stanovanju, ki je v javni lasti. Po novem država ne bo več dajala take subvencije, ampak nižjo. Za marsikoga to pomeni, da bo namesto nekaj deset evrov na mesec plačeval po več kot 150 evrov.

»To pomeni bistveno poslabšanje položaja tistih, ki so upravičeni do socialnih stanovanj, a jih nimajo, ker občine stanovanj nimajo dovolj,« je za Val 202 povedala sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Barbara Starič Strajnar. To sporočilo na ministrstvu »ostro in strogo« zagovarjajo, že odkar se je začelo govoriti o tem ukrepu, saj vedo, da bo prizadel tiste, ki nimajo veliko.

Dvočlansko gospodinjstvo na primer ni moglo dobiti subvencije, že če je živelo v 50 kvadratnih metrov velikem stanovanju in je na mesec razpolagalo s skupaj 900 evri. »Takim 150 evrov pomeni hrano za dva tedna,« opozarja generalni sekretar socialne zbornice Bojan Regvar. Kljub nedvoumnemu mnenju ministrstva za delo Bojan Regvar dvomi, da so se v vladi glede tega zelo prepirali. »Rad bi verjel, da so vsi vedeli, za kaj gre, in so se kresala mnenja, a mislim, da je do ukrepa pripeljala preprosto zmeda,« meni.

Verjetno ima prav. Na Valu 202 so večji del torkove oddaje Vroči mikrofon namenili ugotavljanju, kako je predlog sploh nastal, a odgovora niso našli. Verjetno je bil izbran izmed nabora ukrepov, ki jih je predlagalo ministrstvo za javno upravo. Na ministrstvu za okolje trdijo, da so ga zagovarjale občine, te pa mu nasprotujejo.

Ukrep, za katerega so se potem odločili (čeprav ni znano, kdo), je del zakona o ukrepih za uravnoteženje financ občin (ZUUJFO), ki so ga februarja potrdili poslanke in poslanci vseh koalicijskih strank ob pomoči opozicijske SDS. Zanj je glasovala tudi SD, od koder prihaja ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak. V državnem zboru so poznali njeno mnenje, in čeprav je ZUUJFO obsežen interventni zakon, ki spreminja 11 drugih zakonov, so poslanci vedeli, da je v njem tudi ta ukrep. Tik preden so glasovali o zakonu, so sprejeli amandma, s katerim so določili, kdaj bo država nehala podeljevati polne subvencije najemnikom zasebnih stanovanj.

Zadeva je nesmiselna. Tisti, ki bodo zdaj na slabšem, bodo na slabšem zato, ker občine nimajo dovolj socialnih stanovanj. Diskriminirani bodo v primerjavi z revnimi, ki imajo enake dohodke kot oni, a živijo v javnih stanovanjih. Teh ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami zelo malo, podpovprečni pa smo tudi po sredstvih, ki jih namenjamo za pomoč revnim pri zagotavljanju bivališča. »Lani so centri za socialno delo zaradi deložacije ali grožnje z deložacijo obravnavali 685 oseb,« poudarja sekretarka skupnosti centrov za socialno delo Darja Kuzmanič Korva. Želi povedati, da so bile stanovanjske stiske številne, tudi ko je imelo veliko gospodinjstev precej višje subvencije, kot jih bodo imela odslej.

Tokrat ne moremo reči, da država revnim jemlje, ker nimajo dovolj močnega predstavnika. Na njihovi strani je ministrstvo za delo, a to pač ni bilo dovolj. Kaže, da je nazadnje zmagal argument, da je plačevanje subvencij za občine v času krize veliko in naraščajoče finančno breme. Nova stanovanja se ne gradijo, revnih pa je vse več. Res, izvrsten argument …

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.