Denis Vičič

 |  Mladina 14  |  Politika  |  Intervju

Ivica Žnidaršič

Predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941–1945

© Borut Krajnc

Poslanka Violeta Tomič je premiera Mira Cerarja vprašala, ali bo njegova vlada od Nemčije zahtevala poplačilo škode iz časa druge svetovne vojne. Cerar je odgovoril, da Slovenija odškodnine ni odpisala, da pa je zaradi dobrih odnosov z Nemčijo ne bo zahtevala, da mora biti za odpiranje tega vprašanja ustrezen trenutek. Kaj menite o odgovoru?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Denis Vičič

 |  Mladina 14  |  Politika  |  Intervju

© Borut Krajnc

Poslanka Violeta Tomič je premiera Mira Cerarja vprašala, ali bo njegova vlada od Nemčije zahtevala poplačilo škode iz časa druge svetovne vojne. Cerar je odgovoril, da Slovenija odškodnine ni odpisala, da pa je zaradi dobrih odnosov z Nemčijo ne bo zahtevala, da mora biti za odpiranje tega vprašanja ustrezen trenutek. Kaj menite o odgovoru?

Dobre odnose je treba graditi na čistih računih, zato bi Slovenija morala zahtevati poravnavo vojne škode. Izgon Slovencev je vojni zločin, tako je bilo odločeno na nürnberškem procesu, in vojni zločin ne zastara. Odpadli so tudi vsi izgovori Nemčije, zakaj odškodnine ni dolžna plačati. Slovenija ima torej vse polno razlogov, da bi jo zahtevala. Za izterjavo je primeren vsak trenutek.

Za dobre odnose ne bi smeli plačati izgnanci, ki smo v drugi svetovni vojni izgubili vse premično in nepremično premoženje. Če pa državi ti dobri odnosi z Nemčijo toliko pomenijo, potem ne bo imela težav s tem, da namesto nje sama poplača vojno škodo, ki smo jo izgnanci pretrpeli – mi se odškodnini ne bomo odpovedali.

Tudi vaša družina je bila leta 1941 izgnana.

Tako kot vsi naši sovaščani in drugi, ki so živeli okrog Brežic, Krškega, sto kilometrov po dolžini in 25 kilometrov po širini. Odpeljali so nas v izgnanska taborišča širom po tretjem rajhu. Izgubili smo vse, od žlice naprej. In ko smo se vrnili, nismo imeli nič. Oče je umrl v taborišču. Izgubili smo trgovino, ki smo jo imeli pred vojno. Trpeli smo hudo lakoto in pomanjkanje. In kljub temu nam je Slovenija šele leta 1995 priznala status žrtev vojnega nasilja. Ostali smo zunaj zgodovine.

Od konca vojne bo v kratkem minilo 70 let. Je vojno odškodnino sploh še mogoče izterjati?

To ni tako dolgo obdobje. Nemčija je pred meseci Franciji plačala še preostanek vojne škode iz prve svetovne vojne. Te zadeve trajajo, a sami, individualno, odškodnine od Nemčije ne moremo izterjati. Nujno je, da to stori država in nato ta sredstva razdeli upravičencem. Junija se bo na kongresu žrtev fašizma in nacizma v Hali Tivoli v Ljubljani zbralo 5500 naših članov. Znova bomo jasno povedali, da mi to odškodnino upravičeno pričakujemo. Obvestili bomo tudi zaveznike iz druge svetovne vojne, da se njihovi dogovori s konca vojne ne izvajajo.

Je poleg Slovenije še katera država, ki z Nemčijo nima urejenega vprašanja vojnih odškodnin?

Nemčija je dolžna tudi drugim državam, a je Slovenija edina, ki od nje odškodnine ni nikoli zahtevala. Leta 1946 je bila Jugoslaviji odobrena odškodnina 36 milijard ameriških dolarjev, od tega je prejela manj kot dva odstotka. Mi sedaj terjamo 3,5 milijarde evrov, kar je simboličen znesek. Če bi šteli zraven še obresti in druge ekonomske spremenljivke, bi lahko zahtevali desetine milijard.

Cerar bi moral vedeti, da Nemci ne bodo zamerili, če odškodnino zahteva. Drugim državam, ki so to storile, niso zamerili. Veliko zahtevanega so jim plačali.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.