DUTB prodaja posrednikom

S prešernim nasmehom je glavni izvršni direktor slabe banke (DUTB) Torbjörn Månsson ta teden sporočil, da je banki uspelo prodati enega od največjih svežnjev slabih terjatev. Šlo je za 105-milijonsko posojilo družbe ACH, šestmilijonsko posojilo Adrie Airways, 14-milijonsko posojilo Elana in dvomilijonsko Polzele. Srečni kupec je največja banka na svetu, Bank of America Merrill Lynch, ki naj bi po nekaterih podatkih 130 milijonov evrov vredna posojila dobila s 30-odstotnim popustom.

S prodajo terjatev so pri DUTB očitno zelo pohiteli, saj so posel sklenili dan pred začetkom mandata novih neizvršnih direktorjev Marka Simonetija, Imreja Balogha in Janeza Žirovnika, ki jih je vlada nedavno imenovala, da bi si povrnila nadzor nad slabo banko. Hiteli so tako, da po objavljenem javnem razpisu drugih interesentov, kot je slovenski Kolektor, niti niso pozvali k izboljšanju ponudb. Pri tem so prodali paket tako različnih družb, kot so Elan, ki proizvaja smuči, Polzela, ki proizvaja nogavice, in Adria, ki je letalski prevoznik. Pa čeprav je bilo sprva zamišljeno, da bi slaba banka podjetja sanirala in potem prodajala lastniške deleže ali terjatve v svežnjih strateškim lastnikom.

Bank of America Merrill Lynch seveda ni strateški lastnik, ampak banka, nov finančni posrednik, ki je do 130 milijonov evrov terjatev po nekaterih podatkih prišel s približno 30-odstotnim popustom. To pomeni, da je zanje plačal zgolj okrog sto milijonov, razliko krijemo iz državnega proračuna z dokapitalizacijo bank. Znesek razlike si je morala Slovenija seveda sposoditi na finančnih trgih po približno 4–5-odstotni obrestni meri.

Od kod pa denar ameriški banki, ki utegne zdaj s preprodajo slovenskih slabih terjatev še dodatno zaslužiti?

Po podatkih Levyjevega inštituta je bila v času krize danes združena skupina bank Bank of America Merrill Lynch deležna zgodovinsko največje dokapitalizacije. Ameriška centralna banka (FED) ji je namenila skupaj 3446 milijard ameriških dolarjev pomoči. Tega denarja pa si v ZDA seveda niso izposodili na mednarodnih finančnih trgih po visokih obrestnih merah, kot mi v Sloveniji, ampak so si ga natisnili in ga morajo sedaj nekam naložiti, še preden se začne inflacija ali preden pride nova finančna kriza.

Slovenija pa, kot je poudaril Månsson ta teden, se tako »odpira svetu«.