Dr. Virant ali ddr. Jaklič?

Kdo bo novi slovenski sodnik na sodišču za človekove pravice

Potem ko je predsednik republike Borut Pahor ustavil prvi postopek za imenovanje slovenskega sodnika na sodišču za človekove pravice, zdaj teče drugi. Na drugi razpis so se prijavili nekateri isti kandidati kot na prvega, nekaj kandidatov pa je novih. Med njimi recimo nekdanji minister in predsednik državnega zbora dr. Gregor Virant, pa tudi predavatelj na Harvardu in eden najglasnejših kritikov obsodbe Janeza Janše ddr. Klemen Jaklič.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko se je na Twitterju spotaknil ob Viranta in javnost obvestil, da nekdanji minister v vladi Janeza Janše in Alenke Bratušek pospešeno lobira in da naj bi se bil sestal tudi s predsednikom vlade Mirom Cerarjem. To so v Cerarjevem kabinetu potrdili, a dodali, da se o kandidaturi nista pogovarjala.

Za Viranta, sicer nekdaj strokovnega sodelavca na ustavnem sodišču, bi lahko rekli, da je kandidat v navzkrižju interesov. Usoda odškodninske sheme za izbrisane, ki jo je pripravil, je še vedno negotova. O tem, ali je raven poprave krivic izbrisanim skladna z zahtevami evropskega sodišča za človekove pravice, bodo odločali ministri Sveta Evrope in sodniki evropskega sodišča.

Ni pa seveda Tanko problematiziral morda še vprašljivejše kandidature Klemena Jakliča, ki edini od prijavljenih 12 kandidatov ne izpolnjuje formalnih pogojev. Kandidati za sodnika evropskega sodišča morajo izpolnjevati vsaj enega od dveh pogojev, ali pogoje za izvolitev na položaj vrhovnega sodnika ali pa za položaj ustavnega sodnika. Za vrhovnega sodnika je lahko izvoljen, kdor ima opravljen pravniški državni izpit in deset let izkušenj v pravosodju, za ustavnega sodnika pa, kdor je dopolnil vsaj 40 let.

Jaklič pravniškega državnega izpita nima, starostni pogoj pa bo izpolnil šele čez dobre štiri mesece, 6. avgusta letos. Ne le da bo tedaj razpis že zaključen, Slovenija bo gotovo na evropsko sodišče že poslala imena treh kandidatov.

Izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo formalne pogoje, sicer tri kandidate (od katerih mora ena biti ženska) izbere predsednik republike in njihova imena pošlje državnemu zboru v potrditev. Prvi razpis je bil razveljavljen, ker Pahor ni želel izbrati kandidatov, češ da bi bilo pametno, če bi se razpisni postopek izpeljal šele po konstituiranju nove, Cerarjeve vlade.

Zdaj Pahor, vsaj pri kandidatki, ne bo imel druge izbire, kot da predlaga Ano Vilfan Vospernik, dolgoletno pravno sodelavko na evropskem sodišču, saj je edina ženska, ki se je prijavila na razpis. Poleg Vospernikove, Viranta in Jakliča pa so se prijavili še vrhovni sodnik dr. Miodrag Đorđević, generalni državni pravobranilec dr. Boštjan Tratar, državni pravobranilec Lucijan Bembič, odvetnik dr. Marko Bošnjak, predavatelji na evropski pravni fakulteti v Novi Gorici dr. Marko Starman, dr. Rok Lampe in Slobodan Dujić, nekdanji direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito državljanov na zunanjem ministrstvu dr. Andraž Zidar ter notar Darko Šilc.