Športni izzivi

Pomembno je zmagati. Čim večkrat, še zlasti pa na zadnjem merjenju moči v posamezni sezoni, to velja tako v resničnostnih šovih kot v primeru Tine Maze ali Petra Prevca.

Začnimo pri športu. Na koncu smučarske sezone morajo najuspešnejši plačati poseben davek sponzorjem, medijem in navijačem, zato jih vlačijo po vseh glavnih televizijskih studiih, kjer neumorno odgovarjajo na včasih ne ravno najbolj navdihujoča vprašanja. Eden za drugim so se naši največji asi po dnevih zvrstili v nacionalkinih Odmevih, kjer je Slavko Bobovnik penzionistično spraševal Petra Prevca, kdaj je bil nazadnje v disko klubu, in Jakovu Faku sugeriral, da mu manj kilogramov samo koristi. Igor E. Bergant je, bržkone tudi zavoljo svoje športnokomentatorske preteklosti, precej spretneje kramljal s Tino Maze in Žanom Koširjem.

Zaradi tria fantastikus Prevc, Maze, Košir – Fak je žal zbolel – bi lahko bila nacionalkina oddaja Športni izziv precejšnja poslastica. A zanimivejša od vseh vprašanj voditelja Gregorja Peternela je bila spontana interakcija med šampioni. Za boljši izkoristek bi lahko ob tej slavnostni priložnosti v studiu vsekakor imeli več voditeljev, recimo še Berganta in Stareta. Slednji pridno vzdržuje sloves posebneža z referencami z vseh vetrov; tak je bil na primer retro poziv novinarki Bertoncljevi v Planici, naj dogajanju na terenu »postavi piko na i kot Boccacio v svojih zgodbah«.

Na srečo gledalcev so odgovori športnikov nemalokrat inteligentnejši od vprašanj voditeljev. Petra Kerčmar in Jani Muhič sta Petra Prevca v oddaji 24 ur spraševala, kdo bo njegov največji tekmec v naslednji sezoni. Freund, Kraft, Tepeš? »Jaz,« je modro odgovoril Prevc. Seveda sta mu navdušeno čestitala.

Prevčeve modrosti in karizme žal ne premore noben od udeležencev trenutnih resničnostnih šovov. Najmanj pri polovici gre za neuravnovešene, konfliktne in ne hudo bistre posameznike, ki združeni skrbijo za škandalozno vedenje. Kri, solze in sperma so morda zagotovilo za večjo gledanost, ne pa tudi za zmago.

V resničnostnem šovu Big Brother smo po štirinajstih dneh videli spolni odnos med dvema tekmovalcema. Medtem ko sta se v razsvetljeni spalnici onegavila pod kovtrom, so ju sotekmovalci za steklom iz kuhinje spremljali na stolih, postavljenih v vrste, in z navijanjem kot pri športu. Glas Big Brotherja je postkoitalna rdečeličneža po zaslišanju v spovednici odslovil z besedami »V hiši Big Brotherja je drugačnost dobrodošla«. Gledalci se s tem očitno ne strinjajo, saj so bejbo, ki se je predala najlepšemu samcu v hiši, na glasovanju naslednji dan poslali domov.

V Baru, ki vse bolj postaja gojišče nestrpnosti, petelinjenja in homofobije, pa medtem redno »pojejo pesti«, kot se znajo o skrajno nešportnem vedenju poetično izraziti mediji. Na koncu v vseh tekmovanjih in življenju nasploh velja to, kar dobro ve vselej skulirani Prevc. Vsak je sam sebi največji tekmec.