Špansko gospodarstvo menda pospešeno okreva, mladi izobraženi Španci tega ne občutijo

Sedem let po izbruhu krize špansko gospodarstvo vse hitreje okreva, ugotavlja španska centralna banka. Po njeni oceni bo letošnja rast španskega bruto domačega proizvoda (BDP) dosegla 2,8 odstotka. Optimistična je tudi zimska napoved Evropske komisije, ki je Španijo skupaj z Irsko, Latvijo, Litvo in Malto uvrstila med najhitreje rastoča gospodarstva v letošnjem letu.

Lani je Španija imela 1,4-odstotno gospodarsko rast. Brezposelnost se bo letos po oceni centralne banke znižala na 22,2 odstotka, v prihodnjem letu pa na 20,5 odstotka. Vrh je s 26,1 odstotka dosegla pred dvema letoma.

Toda spodbudnih ugotovitev uradnih institucij glede rasti in zmanjševanja brezposelnosti, ki se množijo bolj kot se približuje čas letošnjih parlamentarnih volitev, številni Španci ne občutijo. Med njimi je 28-letna Lidia de las Heras, ki je prisiljena živeti pri starših, ker zanjo ni službe. Na univerzi Universidad Autónoma v Madridu je leta 2010 z nadpovprečno oceno zaključila študij, tekoče govori francosko, angleško in italijansko. Oče jo večkrat vpraša, zakaj se tako kot njen mlajši brat ni odločila sprejeti službe prodajalke vozovnic na železnici, čeprav je diplomirana šolska psihologinja. V letih 2013 in 2014 je vlada zaradi varčevanja razpisala le osem delovnih mest za psihologe, samo na univerzi Universidad Autónoma v Madridu pa jih vsako leto zaključi študij 300.

Za akademsko izobražene mlade ob vseh hvalisanjih domačih in evropskih institucij, da je krize konec, v Španiji ni dela. Gregorio Tudela, profesor na Universidad Autónoma v Madridu, razlaga, da tudi za inženirje, pravnike in učitelje ni služb. Vlada je leta 2010 z reformo dela delodajalcem omilila pogoje za odpuščanje zaposlenih in tako povzročila rast prekarnih zaposlitev. Mladi Španci imajo po reformi na voljo v glavnem le tako imenovane službe za odpad »Trabajos de basura«. To je delo pomočnikov za čiščenje, v restavracijah s hitro prehrano, na blagajnah trgovin in podobna dela za nekaj ur na teden in za sramotno nizko plačilo.

Od leta 2008, ko je izbruhnila kriza, je izgubilo zaposlitev 3,5 milijona Špancev, mlajših od 35 let. Uradno je zdaj brez zaposlitve 5,4 milijona Špancev, stopnja brezposelnosti v tej državi znaša 23,7 odstotka, kar je več kot v Boliviji, Bocvani ali Bangladešu. Dobra tretjina zaposlenih v Španiji danes zasluži manj kot 600 evrov na mesec.

Medtem ko ni denarja za nove zaposlitve, je vlada z 41 milijardami evrov, ki si jih je izposodila pri evropskem reševalnem skladu ESM, reševala velebanko Bakia in druge z njo povezane banke. Kriza je v Španiji končana tudi po oceni vlagateljev na borzah v New Yorku, Tokiu ali Londonu, ki vladi Mariana Rajoyja spet zaupajo, saj se država lahko zadolžuje skoraj po ničelni obrestni meri. Mednarodna finančna elita si očitno želi, da bi tudi po jesenskih parlamentarnih volitvah v Španiji ostala na oblasti sedanja desnosredinska vlada.

Zlasti brezposelni in razočarani mladi, ki so bolje izobraženi kot njihovi starši, pa vse bolj vidijo rešitev v levičarski stranki Podemos, ki velja za sestrsko stranko Sirize, ki je zmagala na letošnjih volitvah v Grčiji. Lidia de las Heras novembra na volitve ne bo šla. Odločila se je oditi v Francijo, kjer se je prijavila na razpis za učiteljico španščine. Če med več tisoč kandidati, ki kandidirajo za samo 500 mest, ne bo izbrana, bo v skrajni sili sprejela delo prodajalke vstopnic v zabaviščnem parku Eurodisney. Tako bo vsaj njen oče zadovoljen.