Nerazumljivo zavlačevanje

V društvu Petka za nasmeh imajo dovolj posplošenega govorjenja o lačnih šolarjih. Že dve leti zbirajo donacije po pet evrov za financiranje šolske prehrane revnim, marca letos pa so pripravili peticijo za konkretno zakonodajno spremembo. Želijo zvišati dohodkovni cenzus, od katerega je odvisna upravičenost otrok do subvencioniranja šolskega kosila.

O težavah lačnih slovenskih otrok se govori že več let. Najprej je zaradi tega leta 2012 nastal projekt Studia moderne in Zveze prijateljev mladine. Akcija Siti besed je bila mišljena kot kratkotrajna oziroma prehodna pomoč otrokom iz revnih družin, da bi lahko v šoli jedli, njen glavni namen pa je bil pritisk na državo, da uredi zadeve.

Novembra 2012 so poslanci in poslanke res spremenili zakon, tako da so zdaj do subvencioniranja šolske malice upravičeni otroci, ki prihajajo iz družin, katerih dohodek na družinskega člana ne presega 53 odstotkov povprečne slovenske neto plače. Tričlanska družina torej dobi subvencijo, če na mesec razpolaga s 1600 evri ali manj.

Nekaj mesecev pozneje so v državnem zboru povečali še dostopnost šolskega kosila. Pred februarjem 2013 je država kosilo osnovnošolcu plačala, če je imela njegova družina manj kot 18 odstotkov povprečne neto plače na družinskega člana. Po februarju 2013 je 18-odstotni cenzus ostal, a se pri izračunavanju dohodka družine za ta namen ne upoštevajo več nekateri socialni transferji. Zaradi tega se je delež osnovnošolcev, ki imajo subvencionirano kosilo, povečal z 1,4 na 9,8 odstotka.

Ta podatek sporoča, kako razširjena je revščina v Sloveniji, saj je cenzus kljub spremembi ostal izredno nizek. Otrok iz tričlanske družine ima brezplačno šolsko kosilo, če ima njegova družina manj kot 543 evrov dohodka na mesec. Če samo eden od staršev dobiva minimalno plačo, ki znaša okoli 600 evrov na mesec, že ni upravičen do subvencije. Tudi če upoštevamo, da družina dobiva otroški dodatek in denarno socialno pomoč, zlahka razumemo, zakaj ima težave pri plačevanju 50 evrov na mesec za otrokovo šolsko kosilo.

V Mestni občini Maribor zato že več let subvencionirajo kosilo vsem osnovnošolcem, katerih družinam kosila ne subvencionira država, a imajo manj kot 36 odstotkov povprečne plače na družinskega člana na mesec. Državno subvencijo ima v mariborski občini 1449 otrok, občinsko pa 782. Kot bi pričakovali glede na zaostreno socialno sliko, obe številki hitro naraščata.

Takim, ki so v enakem finančnem položaju kot tisti, ki jim pomagajo v občini Maribor, pomaga tudi akcija Siti besed. Za tekoče šolsko leto so z njo zbrali za okoli 150 tisoč evrov, donacij, kar je dovolj za plačevanje šolskih kosil za 285 otrok iz 78 osnovnih šol po Sloveniji. Petka za nasmeh pomaga še 79 otrokom. Društvo Petka za nasmeh želi, da bi rešitev, ki jo izvajajo v Mariboru, postala zakonodajna rešitev za vso državo. Peticijo tega društva za zvišanje cenzusa za subvencijo šolskega kosila je podpisalo skoraj 15 tisoč ljudi.

Na ministrstvu za izobraževanje pobudo poznajo, še dlje pa poznajo težavo, o kateri pobuda govori. Ko je 21. januarja v državnem zboru na nizek cenzus opozoril Tomaž Bergoč iz Unicefa, je predstavnik ministrstva Gregor Mohorčič odgovoril, da ukrepe pripravljajo, vendar o konkretnih »ne bi govoril«. Danes je odgovor ministrstva enak.

Zato je večji pritisk državljanov nujen, čeprav gre za težavo, pri kateri je dolgotrajnost reševanja zelo težko razumeti. Predsednik društva Petka za nasmeh Milan Jakopovič pravi, da so pisali več predstavnikom oblasti in človekoljubnim društvom, a pravega odziva ni bilo.

(Podrobnosti o projektu in peticiji najdete na Facebookovi strani »Petka za nasmeh«)