Godler report

Redko se zgodi, da prižgemo televizor in na kakem od domačih kanalov zagledamo luč na koncu tunela. Odprite šampanjce, dobili smo namreč tedensko satirično oddajo, ob gledanju katere nam ni treba izklopiti vseh možganskih celic ali skaditi džojnta, da bi se nam stvari zdele smešne.

Ta teden z Juretom Godlerjem na Planet TV je slovenska verzija formata, ki so ga v svojih poznovečernih šovih do popolnosti izpilili Stephen Colbert, Jon Stewart in John Oliver. Ameriškim trem kraljem satire se zdaj ob bok postavlja Godler in lahko nam je samo žal, da nacionalka vsa ta leta, ko ga je gojila na prsih, ni znala zajahati njegovega talenta in na njem odjezditi tja, kamor pri nas ni še nihče. Brez Tilna Artača, s katerim sta pod vodstvom urednika Boruta Krajnca na nacionalki ustvarjala Poldnevnik in pred tem Zaigraj še enkrat, sam, nam Jure Godler daje slutiti, da je očitno rojen za solo kariero. Ob dobri podpori iz ozadja, seveda.

Po svoji pojavi, tipu humorja in svinčniku v roki Godler še najbolj spominja na Stephena Colberta. Ta se je pred kratkim poslovil od šova Colbert Report, ker bo septembra kot voditelj oddaje The Late Show stopil v čevlje Davida Lettermena. Naj omenimo, da je imel Colbert ob sebi sedemnajst piscev za štiri oddaje na teden, Godler pa poleg sebe še štiri pisce za eno. Kar je vsekakor kvantni preskok, saj sta bila pri nas doslej v snovanju česa podobnega uporabljena največ dva možgana in pol.

Med nalogami televizije je tudi skrb za zgodovinski spomin, ki seže vsaj en teden nazaj, prestrezanje in beleženje izjav politikov, nastavljanje satiričnega ogledala njihovim dejanjem pa je tako ali tako ključnega pomena za narodovo mentalno higieno. Naša realnost hudo potrebuje nadrealizem; le tako se lahko država, državniki in sodržavljani iz vira obupa prelevijo v vir navdiha. Ta teden ne prizanaša ne desnim, ne levim, ne oportunistom.

V drugi oddaji smo lahko med drugim videli tekmovanje ministric in ministrov v najhitrejših odstopih, pospremljeno s športnim komentarjem in razglasitvijo zmagovalca, dvodnevnega ministra Igorja Maherja. Pa osvetlitev velike noči kot največjega krščanskega praznika, takoj za zbiranjem podpisov za referendum. Pa izjavo ministra Mramorja, da gremo, kot pravijo njegovi vnuki, iz ekcema v ekstrakt, Pahorjevo afirmacijo »Noudautabautit« iz intervjuja za rusko televizijo, posnetke zalivanja rdeče preproge pred obiskom turškega predsednika Erdogana in njegovo kinkanje med gospodarskim forumom ...

Materiala vsekakor ne manjka, po novem lahko komaj čakamo, da se stvari zgodijo, zato da jih Godler pokomentira. Lucidne opazke, verbalna spretnost, občutek za medij in format, sproščen voditelj, ki zna komentirati tudi s svojimi grimasami, so razlogi, da se veselimo četrtkovih večerov ter ponovitev ob nedeljskih popoldnevih. Samo še preostanek tedna moramo nekako prebroditi.