Cerarjevo »spodkopavanje obrambnih ukrepov«?

Pred dvema tednoma je obrambni minister Janko Veber v intervjuju za Mladino dejal, da je varnostno analizo tveganj prodaje Telekoma sprva naročil pri upravi za zaščito in reševanje, ko pa jo je v začetku novembra poslal vladi, naj bi obravnavo preprečil predsednik vlade Miro Cerar. Cerar naj bi se odločil, da je treba gradivo še »dopolniti«, vlada pa ni nikoli več razpravljala o tej temi. Kdo je kriv za blokado razprave o varnostnih vidikih privatizacije Telekoma? Veber meni, da predsednik vlade. Minuli teden je govoril celo o »spodkopavanju obrambnih ukrepov države« in kazenski odgovornosti predsednika vlade. Mi smo se obrnili na oba, da bi pojasnila, kaj se je z omenjenim gradivom dejansko zgodilo.

Iz kabineta predsednika vlade so nam odgovorili, da vlada analize varnostnih tveganj prodaje Telekoma ni obravnavala po Vebrovi krivdi. Saj naj bi ta analizo vložil formalno nepravilno: »Ker gradivo ni bilo pripravljeno v skladu s postopki priprave vladnih gradiv, gradivo z navedeno informacijo ni bilo uvrščeno na dnevni red navedene novembrske seje,« odgovarja Miro Cerar, ki tudi odločno zavrača »trditev, da bi preprečeval kakršnokoli razpravo o tej temi«. Ravno nasprotno, predsednik vlade naj bi ministru dejal, da »bo vlada tudi to gradivo obravnavala, in to takrat, ko bo ustrezno in medresorsko usklajeno ter kot tako uvrščeno na dnevni red vlade«.

V kabinetu predsednika vlade menijo, da je že s samim dejstvom, »ko je predsednik vlade ministru naročil, da bo vlada obravnavala njegovo gradivo, ko ga ustrezno pripravi«, Cerar »izkazal jasen namen, da je treba s strani ministra izpostavljene vidike zagotavljanja kakovosti storitev Telekoma za področje obrambnega sistema in varstva pred naravnimi nesrečami tudi ustrezno preučiti«, in nikakor naj ne bi nasprotoval razpravi. Kriv naj bi bil Veber, ki vse od tedaj vladi v obravnavo ni predlagal dopolnjenega gradiva. Ravno tako Veber ni sklical sveta za nacionalno varnost, »še pomembneje pa je, da minister Janko Veber nikoli ni omenil ne predsedniku vlade ne vladi kot celoti, da bo pri preverjanju izpostavljene problematike aktiviral Obveščevalno varnostno službo«, trdi Cerar.

Minister Janko Veber se teh dogodkov spominja malce drugače. Pravi, da je poročilo o »zagotavljanju kakovosti storitev Telekoma Slovenije za delovanje obrambnega sistema ter sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami« vložil na formalno pravilni način, tako, kot določa poslovnik vlade, a je kljub temu predsednik ocenil, »da gradivo problematike ne obravnava dovolj celovito in da se obravnava odloži«. Če bi bilo res, kar trdi Cerar, in sicer da naj gradivo ne bi bilo ustrezno in medresorsko usklajeno, bi po seji vlade »moral generalni sekretar skladno s 13. členom poslovnika vlade gradivo zavrniti, predlagatelju pa pojasniti, kako naj ga dopolni oziroma popravi«. Kar pa se nikoli ni zgodilo, trdi Veber.

Je predsednik vlade želel preprečiti obravnavo varnostnih posledic privatizacije Telekoma, saj bi to zapletlo postopek privatizacije?

Obrambno ministrstvo, še dodaja, kasneje tudi ni moglo gradiva medresorsko usklajevati, saj je šlo za informacijo o posledicah privatizacije Telekoma za obrambni sistem ter sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Glede navedb, da je imel minister Veber možnost predlagati sklic sveta za nacionalno varnost oziroma pripraviti gradivo za obravnavo na svetu, pa Veber odgovarja, da sta imela enako možnost tudi predsednik vlade in minister, pristojen za elektronske komunikacije. Ravno tako ni res, da Veber predsedniku vlade in vladi nikoli ni omenil, »da bo pri preverjanju izpostavljene problematike aktiviral Obveščevalno varnostno službo (OVS), saj je šlo v konkretnem primeru le za pripravo analize, kako bi lahko privatizacija Telekoma vplivala na opravljanje zakonsko določenih nalog OVS, in nikakor za aktiviranje službe v smislu izvajanja obveščevalnih in protiobveščevalnih dejavnosti«.

Dr. Rajko Pirnat in dr. Igor Kaučič sta v pravnem mnenju, ki ga je naročil kabinet predsednika vlade, sicer ocenila, da glede na vse razpoložljive informacije obrambnemu ministru »ni mogoče očitati nezakonitega delovanja OVS. Posledično pa v takem primeru tudi ni mogoče očitati ministru, da je v zvezi s tem prekoračil pooblastila ali ravnal nezakonito«, saj ima OVS ob določenih predpostavkah pravico do interne analize svoje »notranje organizacije, delovanja in pogojev, v katerih mora izvajati svoje naloge«. Je torej predsednik vlade želel preprečiti obravnavo varnostnih posledic privatizacije Telekoma izključno zato, ker bi to zapletlo postopek privatizacije Telekoma? Dodajmo, da je do Cerarjeve blokade Vebrove analize prišlo manj kot teden dni po tem, ko se je Cerar 30. oktobra lani v Berlinu srečal z nemško kanclerko Angelo Merkel. Kot je povedal kasneje v intervjuju za Mladino, ga je Merklova izrecno spraševala o poteku privatizacije Telekoma.