Odrska priredba znamenitega Vojnovićevega romana

V SNG Drama Ljubljana bo jutri, 11. aprila ob 20.00 krstna uprizoritev dramatizacije romana Gorana Vojnovića Jugoslavija, moja dežela (dobitnik nagrade kresnik 2013). Po besedah režiserja Ivice Buljana v gledališču manjka zgodb, ki bi govorile o trenutni situaciji, o svetu, v katerem živimo danes. Vojnovićeva Jugoslavija je epska drama, Jugoslavija v naslovu ni država, ni SFRJ ali Kraljevina Jugoslavija, temveč nekakšna Atlantida, Fargo, imaginarna iluzija države.

Zgodba romana govori o Vladanu Borojeviću, ki v Google vtipka ime svojega, v vojni domnevno padlega očeta Nedeljka, nekdanjega oficirja JLA in ugotovi, da njegov oče sploh ni mrtev, ampak je na haaškem seznamu iskanih vojnih zločincev. Boleče razkritje ga požene na pot po Balkanu, da bi na njej našel pobeglega očeta, ob tem pa ugotovil, kako je razpadla njegova družina in zakaj je razpadel svet, v katerem je ta nekoč živela. Roman Jugoslavija, moja dežela postavlja drugo ob drugo dve podobi Balkana. Eno, ki je zapisana v otroškem spominu, in drugo, ki se razprostira pred nezaslepljenimi očmi odraslega človeka.

Buljan poudarja, da roman in uprizoritev aktualizirata takratno dogajanje in ga postavljata v današnji čas. Razlik med današnjim časom in preteklostjo ni toliko, kot si morda mislimo in problemi, s katerimi se soočamo so že dolgo znani. Kot pravi, so pri ustvarjanju predstave kot ključno predstavili problem osebe. Zanimala jih je pot junaka, ki poskuša najti svoje korenine. Glavni junak Vladan išče svojega očeta v Jugoslaviji, ki je ni več, ob tem pa se mu odpirajo vprašanja lastne identitete. Uprizoritev ne želi razrešiti nikakršne uganke, temveč odpreti mnogo vprašanj, pomembnih za človeka, ravno gledališče pa je kraj, na katerem se travmatična vprašanja odpirajo. Asistent režiserja Robert Waltl pri tem dodaja, da dramska uprizoritev Jugoslavija, moja dežela ni nostalgija, ter da so v predstavi pomembnejši odnosi med liki in emotivnost, ki jo ustvarijo.

V vlogi Vladana bo nastopil Marko Mandić, poleg njega pa še Matjaž Tribušon, Nataša Barbara Gračner, Zvone Hribar, Maja Končar, Saša Tabaković, Jernej Šugman, Bojan Emeršič in drugi. Pri nastajanju predstave so sodelovali še dramaturginja Mojca Kranjc, lektorica Tatjana Stanič, scenograf Aleksandar Denić, kostumografinja Ana Savić Gecan, oblikovalca luči son:DA, za glasbo pa je poskrbel Darko Rundek.