Nespodobno povabilo?

Medtem ko voditelji zahodnih držav zavračajo rusko vabilo na vojaško parado ob sedemdeseti obletnici konca druge svetovne vojne, za slovensko Zvezo združenj borcev za vrednote NOB ni dileme. Povabilu ruske zveze veteranov se bodo odzvali in ravno v teh dneh pripravljajo prijavo za manjšo delegacijo. V Moskvi bo devetega maja največ sedem udeležencev druge svetovne vojne iz Slovenije, pravi predsednik zveze Tit Turnšek. Poleg njih bodo tam iz Slovenije še predstavniki društva Vojni veterani ’91.

Na isti dan zveza v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana pripravlja proslavo v Ljubljani, na katero so povabili tudi predsednika države Boruta Pahorja. Ker predsednikova udeležba predvideva tudi nekatere prilagoditve protokola, bi Turnšek rad čim prej vedel, ali bo Pahor prišel. »Ne more predsednik priti kar tako in stati v zadnji vrsti,« pravi Turnšek, »še ne vem, ali bom šel v Moskvo, je rekel, odvisno, kaj se bomo v Evropi zmenili.«

Po mnenju častnega predsednika ZZB NOB dr. Janeza Stanovnika bi bilo »zelo čudno«, če se slovenski predsednik in predsedniki drugih držav parade ne bi udeležili. »Saj se bo slavila zmaga nad fašizmom in nacizmom,« pravi. Vendar se on, kot pravi, v razloge, zaradi katerih voditelji zahodnih zavračajo obisk parade, ne spušča.

Parada v Moskvi bo verjetno največja izmed proslav, ki bodo obeležile sedemdeseto obletnico konca druge svetovne vojne. Na njej bo po poročanju tujih medijev okoli 16 tisoč vojakov, dvesto oklepnih vozil ter 150 letal in helikopterjev. Vojaške parade niso neproblematične. Ko je želela vlada Janeza Janše leta 2006 organizirati vojaško parado ob petnajsti obletnici osamosvojitve, se je revija Mladina odzvala s peticijo, v kateri je pozvala, naj »obletnica državnosti ne bo poteptana s topotom vojaških škornjev«. Paradi je nasprotoval tudi Janez Drnovšek, takratni predsednik države in vrhovni poveljnik oboroženih sil. Poudaril je, da vojaška parada spada v neki drugi, minuli čas.

Vendar se je leto dni pred tem Drnovšek udeležil parade v Moskvi ob šestdeseti obletnici konca druge svetovne vojne, tako kot predstavniki številnih drugih zahodnih držav. Na častni tribuni so ob predsedniku Rusije Vladimirju Putinu sedeli ameriški predsednik George Bush, francoski predsednik Jacques Chirac, nemški kancler Gerhard Schröder, avstrijski predsednik Hans Fischer, hrvaški premier Ivica Račan …

Deset let pozneje so odnosi med voditelji teh držav in Rusijo zaostreni zaradi razmer v Ukrajini. Putina, ki je zdaj ponovno predsednik Rusije, ni bilo na zadnjo obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz, ker so bili povabljeni tudi predstavniki Ukrajine. Rusko povabilo na vojaško parado v Moskvo pa so zavrnile ZDA ter skoraj vse članice Evropske unije. Nemška kanclerka Angela Merkel se je znašla tako, da je na parado ne bo, a bo Putina obiskala naslednji dan. Medtem sta Grčija in Ciper edini članici, ki sta napovedali udeležbo na paradi. Njuni voditelji se bodo pridružili kitajskim, severnokorejskim, srbskim, beloruskim … Številne države bodo na parado poslale tudi svoje vojake.

Pahor se torej še ni odločil, so nam v ponedeljek sporočili iz njegovega kabineta. Njegova udeležba bi bila presenečenje, saj je težko verjeti, da bi ravnal drugače kot voditelji držav iz evropskega centra. Poleg tega je dal Pahor pred meseci intervju za rusko televizijo Russia Today, v katerem je večkrat zatrdil, da »ni dvoma«, da bo branil Slovenijo pred rusko agresijo.

Iz predsednikovega kabineta so sporočili še, da Pahor ni naklonjen temu, da bi se parade udeležila Slovenska vojska. »Odločitev o njeni udeležbi sicer ni v pristojnosti predsednika republike, temveč ministra za obrambo,« so poudarili. Vojska vabila pravzaprav sploh ni dobila, zato o tem nihče ne razmišlja, trdi predstavnik obrambnega ministrstva Aleš Sila. Čaka se torej na Pahorja …