Pentagon računa, da bo tretjina njegovih vojakov v prihodnosti robotov

Predsednik Abraham Lincoln je med državljansko vojno v ZDA pomagal odpraviti suženjstvo, ki pa se bo konec naslednjega desetletja vrnilo. V gospodinjstvih bomo vsi imeli pomagače, samo proti njim se ne bomo borili v državljanski vojni. Ti pomagači, ki nam bodo stregli kot služabniki, bodo androidi oziroma roboti z umetno inteligenco. Tak oglas je Honda, ki robote razvija že 30 let, objavila leta 2002, so spomnili v reviji Forbes. Je to že realnost ali še vedno sanje?

Roboti danes že pomagajo ljudem v proizvodnji, v vesolju, v vojski, pri varovanju in na področju transporta. V proizvodnji so pripomogli k bistvenemu zmanjšanju delovnih nezgod v in napak. Roboti iz prejšnjega stoletja so v glavnem stacionarni in so bili narejeni za statično okolje, v 21. stoletju je pozornost preusmerjena na premikajoče se robote. Takšni roboti so recimo brezpilotna letala, v prihodnjih desetih letih je predviden začetek komercialne proizvodnje avtomobila robota. Največ zanimanja pa je za razvoj robota, ki bi bil videti kot človek in bi čutil kot človek.

Takšni roboti naj bi skrbeli za starejše, pa za otroke, delali naj bi kot receptorji, učitelji jezikov, služabniki, dostavljavci blaga, varnostniki, v zdravstvu kot kontrolorji, tudi operirali naj bi. Na robote s človeškimi lastnostmi računajo tudi v Pentagonu. Po njihovi oceni bi lahko bilo v prihodnosti 30 odstotkov vojakov, ki se bodo borili proti sovražniku, robotov.

Najnovejšo ponudbo robotov si je bilo mogoče do petka ogledati na sejmu v Hannovru. Kot poroča Die Zeit, so recimo predstavili robota kuharja, ki povsem sam pripravlja juho iz rakovice. Yumi je industrijski robot družbe ABB, ki skupaj z ljudmi sestavlja komandne omarice. Vgrajene ima tako občutljive senzorje, da se takoj ustavi, ko se dotakne človeka. Takšni roboti so del industrijske revolucije, ki so jo poimenovali industrija 4.0.

V tem novem svetu industrije je še prostor za ljudi, a vedno novi roboti zmorejo opravljati vse več del, ki jih opravlja človek, seveda ceneje. V Volkswagnu znašajo stroški za zaposlenega 40 evrov na uro, za robota le šest evrov na uro. To vpliva na trg dela. Kakšne spremembe bodo vedno sposobnejši roboti prinesli, še ni enotnega mnenja. Medtem ko svetovalne družbe, kot je Boston Consulting Group, napovedujejo odpiranje novih delovnih mest v prihodnjih desetih letih, sindikati svarijo, da je zaradi robotov ogrožena vrsta delovnih mest v različnih sektorjih.

Georg Graetz z univerze v Uppsali in Guy Michaels z London School of Economics sta vpliv robotov na prihodnji trg dela skušala oceniti na podlagi sprememb, ki so jih do zdaj prinesli roboti. Naredila sta študijo, s katero sta prvič zbrala podatke o številu robotov v 17 državah v obdobju od leta 1993 in 2007 in jih primerjala s podatki o produktivnosti in o zaposlenosti. Ugotovila sta, da se je v omenjenem obdobju uporaba robotov povečala v povprečju za 150 odstotkov, h gospodarski rasti so prispevali 0,37 odstotka. Število delovnih ur je ostalo nespremenjeno, plače so se celo povečale. »Ko govorimo o posameznih delovnih mestih, so roboti nadomestili ljudi. A celotna industrija je bolj produktivna, delavce pa preprosto premestijo na druga področja,« razlaga Georg Graez.

Toda študija je tudi pokazala, da od robotov nimajo vsi delavci enakih koristi. Negativne vplive robotizacije sta raziskovalca ugotovila za malo dobro izobraženih delavcev, na podlagi česar sklepata, da z uporabo robotov dobro izobraženi strokovnjaki postanejo še bolj produktivni, zato tudi več zaslužijo. Roboti pa odvzemajo delovna mesta slabše izobraženim delavcem.

Do še bolj pesimističnih ugotovitev je v svoji novi študiji prišel ekonomist Jeffrey Sachs. Lažje, kot bo mogoče ljudi nadomestiti z roboti, bolj se bo zmanjševalo povpraševanje po človeškem delu. S padanjem povpraševanja po ljudeh na delovnih mestih bo padala tudi cena njihovega dela, torej plače. S padanjem plač pa bodo ljudje imeli na voljo manj denarja za potrošnjo. Tako nas čaka družba, ki bo vedno več proizvajala po vedno nižjih cenah, večina pa ne bo zaslužila dovolj, da bi te izdelke lahko kupovala. S padanjem potrošnje pade gospodarska rast in s tem tudi blaginja, opozarja Sachs.