Razstavni plonklistek 2015

Pariz, New York, Berlin in London že od nekdaj veljajo za prestolnice umetnosti. In tudi letos prav ta mesta gostijo najzanimivejše razstave v naši bližnji okolici. Sploh tiste, s katerimi lahko za hip izstopimo iz stvarnosti.

Zdaj so, kot kaže letošnja ponudba, v trendu pregledne razstave pop umetnosti. Med tistimi, ki se posvečajo opusu enega samega umetnika, v mednarodnem prostoru prednjačijo razstave del ustvarjalcev iz petdesetih in šestdesetih let. Od daljnjega južnokorejskega Gwangjuja do bližnjih Benetk pa se bodo v prihodnjih mesecih odpirale tudi ogromne bienalne razstave s prispevki umetnikov z vsega sveta.

Za tiste, ki boste zmogli pokukati prek državnih meja, smo izbrali nekaj najpomembnejših prireditev, ki jih ta hip ponuja vizualna umetnost in jih je vredno obiskati.

Jeff Koons: Retrospektiva (La Retrospective)

V pariškem Centru Georgesa Pompidouja je do 27. aprila na ogled retrospektiva umetnika Jeffa Koonsa, ki ga nekateri sovražijo, drugi pa iz različnih razlogov cenijo njegove kiparske stvaritve z ogromnimi balonastimi psi, resničnimi sesalniki in s košarkarskimi žogami ali pa z italijansko pornozvezdnico Cicciolino. Razuzdani plod sodelovanja s slednjo, nekaj časa njegovo soprogo, je bil pripravljen za Beneški bienale leta 1990, zdaj pa je zaprt v posebno sobo, v katero v sicer zelo obiskanem muzeju dovolijo le starejšim od 18 let. Razstava spektakla in hkrati razstava avtorja, ki se je vpisal v zgodovino umetnosti in popularne kulture.

Björk

Glasbene superzvezde so redno na programu velikih muzejskih institucij. Spomnimo se samo velikega zanimanja deležne multimedijske razstave o Davidu Bowieju, ki jo je predlani pripravil londonski Victoria & Albert Museum in odtlej gostuje po svetu. Prav zdaj je na ogled v pariški filharmoniji, nato odhaja v Melbourne, potem pa se vrne v Evropo in tako jo bo od sredine decembra gostil nizozemski Groningen.

V newyorškem Muzeju moderne umetnosti (MoMA) pa so nedavno odprli multimedijsko retrospektivo, ki zbuja izjemno zanimanje, posvečena pa je že prav kultni islandski glasbenici Björk. S tem so se poklonili njeni 20-letni karieri in osmim albumom, ki so nastali v tem času. Obiskovalci lahko Björk kot osebo in kot glasbenico pobliže spoznamo z interaktivno poetično videoretrospektivo njene glasbe, s poslušanjem instalacije glasbil z albuma Biophilia (2011), pa nove zvočne in videoinstalacije za pesem Black Lake z novega albuma Vulnicura (2015), ki jo je muzej naročil posebej za to razstavo. Na ogled so tudi roboti, ki jih je za video za pesem All Is Full of Love oblikoval Chris Cunningham, pa znamenita labodja obleka Marjana Pejoskega, ki jo je glasbenica leta 2001 nosila na podelitvi oskarjev, in njena druga domiselna kostumografija ...

Razstava je na ogled do 7. junija, v istem muzeju pa se bo letos zvrstilo še nekaj zanimivih prireditev; 4. oktobra bodo denimo odprli prvo veliko pregledno razstavo odličnega kiparja Roberta Goberja Srce ni metafora (The Heart Is Not a Metaphor), 18. oktobra pa retrospektivo francoskega slikarja Jeana Dubuffeta.

Sigmar Polke: Alibiji (Alibis)

Po uspešni retrospektivi v londonskem muzeju Tate Modern je razstava 250 del Sigmarja Polkeja odpotovala v kölnski Museum Ludwig. Köln ni le mesto tega muzeja, temveč tudi kraj, kjer je Polke, eno ključnih imen nemške sodobne umetnosti in dobitnik beneškega zlatega leva leta 1986, živel več kot 50 let. Številna izmed razstavljenih del v Nemčiji še niso bila na ogled, Polke pa ni predstavljen zgolj kot raznolik in humoren slikar, temveč tudi kot drzen filmar in performer. Na ogled do 5. julija.

ZERO

Razstava o mednarodnem gibanju ZERO, ki je delovalo v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja, je našla dom v berlinski instituciji Martin-Gropius-Bau, ki je lani ob istem času gostila znanega kitajskega umetnika Ai Weiweija. Tokrat v ospredje postavljajo revolucionarno idejo, ki je zajemala ponovno najdeno svobodo povojnega obdobja, v katerem so umetniki raziskovali meje umetnosti. Le četrtina razstavljenih avtorjev je iz Nemčije, med njimi so ustanovitelji Heinz Mack, Otto Piene in Günther Uecker, pa mednarodni avtorji, kot sta Yves Klein in Lucio Fontana. Na ogled do 6. avgusta.

America Is Hard to See

Whitney, muzej ameriške umetnosti, bo na praznik dela zaživel v novi zgradbi, ki jo je na lokaciji Meatpacking District na newyorškem Manhattnu načrtoval sloviti arhitekt Renzo Piano, med drugim znan kot soavtor pariškega Centra Georgesa Pompidouja in avtor najvišje stolpnice v Evropi The Shard. Čisto prva razstava v novih muzejskih prostorih naj bi vzpostavila novo zgodbo ameriške umetnosti in pri tem uporabila približno 650 del 400 umetnikov od leta 1900 do danes. Še več, razstava bo najambicioznejša prestavitev odlične muzejske zbirke do današnjega dne. Pripravlja jo skupina Whitneyjevih kustosov, ki jih vodi Donna De Salvo, obljubljajo pa, da bodo predstavili ključne teme, ki so zaznamovale umetnost Severne Amerike. Razstava Ameriko je težko videti (America Is Hard to See, isti naslov imata pesem Roberta Frosta in politični dokumentarec Emila de Antonia), bo na ogled od 1. maja do 27. septembra.

56. beneški bienale: Vse prihodnosti sveta (All the World´s Futures)

Ključni umetnostni dogodek letošnjega leta bo nedvomno Beneški bienale, kjer se vsaki dve leti z deli izbranih umetnikov predstavljajo posamezne države, tudi Slovenija, hkrati pa je na ogled še več drugih razstav. Letošnji bienale Vse prihodnosti sveta pripravlja svetovno znani kurator Okwui Enwezor, ki se je rodil v Nigeriji, danes pa je direktor münchenskega muzeja Haus der Kunst. Preden se je lotil Beneškega bienala, je kuriral njegove mlajše brate in sestre v Južni Afriki, Španiji in Južni Koreji, slavo pa mu je prinesla predvsem prva multikulturna kasselska Documenta leta 2002; ta je poleg Benetk še danes najpomembnejša razstava sodobne umetnosti na svetu, čeprav v umetnosti vse močnejša postaja tudi Azija. Enwezorja privlačijo arhivi, zgodovina muzejev, umetnosti in fotoreporterstva, pa tudi afriški urbanizem v času postkolonializma. Za bienale pripravlja projekt, pri katerem bodo glavni protagonisti razstave on sam, umetniki, aktivisti, občinstvo in vsi drugi sodelujoči. Na ogled od 9. maja do 22. novembra.

Botticellijeva renesansa

Jeseni in pozimi bodo v berlinski Gemäldegalerie razstavljali vse mogoče umetniške odzive na Botticellija. Enega največjih slikarjev florentinske renesanse so ponovno odkrili v 19. stoletju. Razstava The Botticelli Renaissance bo skušala razumeti, kako je ta slikar postal pop ikona današnjega dne. Razstavili bodo sto del svetovnih umetnikov in še 20 Botticellijevih izvirnikov. Vstopnina ni nizka, vstopnice pa je priporočljivo kupiti vnaprej. Na ogled od 24. septembra do 24. januarja.

Sto let ljubezni (One Hundred Years of Love)

Za filmoljube bo gotovo zanimiva razstava ob stoletnici turškega filma, ki jo kurirata Gökhan Akçura in Müge Turan v galeriji Istanbul Modern. Predstavila bo rezultate raziskave o stoletni zgodovini stika med filmom in občinstvom ter prizadevanja obeh, da bi dosegla drug drugega. Filmske dvorane, časopisni oglasi, programi in letaki, brošure, časopisi in posterji ter vrsta podob iz 50 turških filmov in pogled nanje. Razstavo si bo mogoče ogledati od 25. septembra do 31. decembra.

10. bienale v Gwangjuju

Največji azijski bienale v južnokorejskem Gwangjuju Požgati hišo (Burning Down the House) tokrat kurira Jessica Morgan, ki je lani po Ljubljani iskala pop umetnike za razstavo poparta v londonski galeriji Tate Modern. Bienale pod njeno taktirko raziskuje proces požara in transformacije, cikel pozabljenja in obnove. Na ogled bodo dela 105 umetnikov iz 39 držav, posebej za bienale pa bo nastalo 35 novih projektov. Razstava bo potekala od 5. septembra do 9. novembra.

Svet postaja pop (The World Goes Pop)

Obsedenost s potrošniško kulturo se je v umetnosti najvidneje izrazila v popartu, ki ostaja vpliven do današnjih dni. Razstava Svet postaja pop (The World Goes Pop), ki jo v londonski galeriji Tate Modern pripravljajo že več let in jo bodo odprli 17. septembra, pa bo pokazala, kakšen odziv je pop spodbudil na tako imenovanem svetovnem obrobju. Denimo v Latinski Ameriki pa v Aziji, na Bližnjem vzhodu in v Sloveniji. Za to, da je v projekt vključena tudi naša država, se moramo seveda zahvaliti prej omenjenemu lanskemu obisku kuratorke Jessice Morgan. Na razstavi, ki bo odprta do 24. januarja prihodnje leto, bo sicer na ogled 200 umetnin, kar polovica jih bo v Angliji razstavljena prvič.

Pop je, kot se zdi, zadnje čase tudi sicer totalno »in«. To dokazuje pravkar končana velika razstava nemškega popa v Schirn Kunsthalle v Frankfurtu na Majni, kjer so poleg del Sigmarja Polkeja prikazali umetnine Manfreda Kuttnerja, Konrada Luega in Gerharda Richterja. Zanimivo, slednji je prve slike tega žanra leta 1963 razstavil kar v neki düsseldorfski mesnici.

Najzanimivejše domače razstave

Vse kaže, da bo leto 2015 leto velikih razstav

01. NAŠI HEROJI, socialistični realizem revidiran, primer: ex-Jugoslavija. Umetnostna galerija Maribor, Maribor, do 23. avgusta. (Spoznajmo kontroverzno področje socialistične herojske umetnosti in tiste, ki so to monumentalno umetnost po drugi svetovni vojni pripeljali do vrhunca. Razstava za izhodišče postavlja pet izbranih junaških kipov z območja nekdanje Jugoslavije in je del večletnega mednarodnega projekta o herojih, ideologiji, identiteti in socialistični umetnosti v »Novi Evropi«).

02. Jaša: Zaklop/Nasilna nuja za utelešeno prisotnost upanja. Arsenale, Benetke, od 9. maja do 22. novembra. (Na eni najpomembnejših razstav na svetu, na Beneškem bienalu, bo Slovenijo tokrat zastopal vizualni umetnik Jaša. Predstavil se bo drugod kot njegovi predhodniki, saj slovenski paviljon po novem ne bo več v Galeriji A + A, temveč na osrednjem prizorišču v Arsenalu. Tam bo Jaša na sto kvadratnih metrih postavil arhitekturni objekt, kjer naj bi skupina avtorjev in performerjev sobivala in ustvarjala vseh 28 tednov bienala. Projekt vodi Umetnostna galerija Maribor s komisarko Simono Vidmar, kustosinja pa je Aurora Fonda. Na prejšnjem bienalu je Slovenijo nadvse uspešno zastopala Jasmina Cibic.)

03. NSK: od Kapitala do kapitala. Neue Slowenische Kunst, dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije. Moderna galerija, Ljubljana, od 12. maja do 17. avgusta. (Pod kuratorsko taktirko Zdenke Badovinac nastaja prva velika in težko pričakovana razstava umetniške iniciative NSK (Neue Slowenische Kunst), ki jo je v burnih osemdesetih letih soustanovilo več subverzivnih kolektivov – glasbena skupina Laibach, skupina vizualnih umetnikov IRWIN, gledališče sester Scipion Nasice in kozmokinetično gledališče Rdeči pilot. Že takrat so delovali mednarodno in dejavni so še danes.)

04. Nad tabo/ti, 31. grafični bienale Ljubljana, Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana, od 28. avgusta do 3. decembra. (Grafični bienale je že dolgo ena najpomembnejših umetnostnih prireditev pri nas in letošnjega bo pripravila kustosinja Nicola Lees, ki je prej med drugim službovala pri londonski Serpentine Gallery. Bienale nosi ime Nad tabo/ti, ki prihaja z zapisa na sliki nemškega slikarja Martina Kippenbergerja. V ospredju bodo radikalnejše geste grafične umetnosti, pa tudi raziskovanje omrežij in širjenja informacij.)

05. Od znotraj navzven. Mestna galerija Ljubljana, Ljubljana, od 24. septembra do 22. novembra. (Kuratorski projekt vodje Mestne galerije Alenke Gregorič ter mednarodno priznane makedonske kuratorke in teoretičarke Suzane Milevske bo skušal ob finančni podpori fundacije Erste narediti prvi korak k preoblikovanju sedanje vloge muzejev, galerij in drugih javnih zavodov za sodobno umetnost v takšno, primerno sodobnemu času.)

06. Umetnost v Sloveniji 2005–2015. MG + MSUM, Ljubljana, od 1. decembra do 28. februarja. (Že desetletje je minilo, odkar je Moderna galerija v trojčku razstav o slovenski umetnosti med letoma 1975 in 2005 ponudila zadnji celostni pogled na slovensko umetnost. Zdaj se bo muzejski del institucije MG + MSUM na ljubljanski Metelkovi lotil pregleda sodobne slovenske umetnosti v desetletju, ki je minilo od takrat. Izbor bo nekatere gotovo pohvalil in druge užalil, hkrati pa bo ponudil obračun s pravkar preživetim obdobjem, ki ga slovenska umetnost krvavo potrebuje.)