24. 4. 2015 | Mladina 17 | Kultura
Pot spominov in tovarištva
Vurnik in Smiljanić predstavljata Spomine in sanje Kristine B., zgodbo o okupirani Ljubljani skozi otroške oči
Naslovnica stripa, dobrodošlega prispevka k razumevanju neke dobe
Spomladi smo Evropejci vajeni praznovati obletnico konca vojne. Ko začne cveteti sadno drevje, smo se vajeni spominjati, kako za las smo se izognili fašizmu, kako drzni smo bili v svojem pogumu in koliko nas je stala zmaga, na odprtem ognju obrniti kaj mesovja, zapeti kakšno himnično melodijo, se malo spričkati v zvezi s spravo, površno zgodoviniti in pripovedovati zgodbe, ki v desetletjih iz drugoročnih postajajo tretjeročne in puščajo izvir vedno globlje v mitološkem ozadju. Letos, ko od konca druge svetovne vojne mineva 70 let, še toliko bolj. V tem prazničnem spomladanskem kompletu je naplavilo tudi Spomine in sanje Kristine B. – strip izpod peres striparja Zorana Smiljanića in zgodovinarja Blaža Vurnika in spremljevalno razstavo, na kateri Galerija Vžigalica prikazuje izseke iz stripa, podkrepljene z materialnimi dokazi iz okupirane Ljubljane.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Kultura
Naslovnica stripa, dobrodošlega prispevka k razumevanju neke dobe
Spomladi smo Evropejci vajeni praznovati obletnico konca vojne. Ko začne cveteti sadno drevje, smo se vajeni spominjati, kako za las smo se izognili fašizmu, kako drzni smo bili v svojem pogumu in koliko nas je stala zmaga, na odprtem ognju obrniti kaj mesovja, zapeti kakšno himnično melodijo, se malo spričkati v zvezi s spravo, površno zgodoviniti in pripovedovati zgodbe, ki v desetletjih iz drugoročnih postajajo tretjeročne in puščajo izvir vedno globlje v mitološkem ozadju. Letos, ko od konca druge svetovne vojne mineva 70 let, še toliko bolj. V tem prazničnem spomladanskem kompletu je naplavilo tudi Spomine in sanje Kristine B. – strip izpod peres striparja Zorana Smiljanića in zgodovinarja Blaža Vurnika in spremljevalno razstavo, na kateri Galerija Vžigalica prikazuje izseke iz stripa, podkrepljene z materialnimi dokazi iz okupirane Ljubljane.
Spomini in sanje Kristine B. so zgodba o Ljubljani v primežu druge svetovne vojne, ki jo namišljena babi pripoveduje namišljenemu vnučku, ki ves nasikan in zdolgočasen zbira gradivo za domačo nalogo. Ta strip, nam povedo platnice, je »zgodba o pogumu, vztrajnosti in iznajdljivosti malih ljudi, ki so se znašli pred velikimi odločitvami. Je zgodba o razklanem narodu, zločinih in posledicah. In ne nazadnje – je zgodba o usodnih dilemah, na katere ni preprostih, še manj pa dokončnih odgovorov.« Zgodba o dekletu, ki jo je vojna ujela kot deklico in izpljunila kot žensko, medtem pa dodobra izoblikovala vatle, s katerimi meri svet, pa zgodba o mestu, ki se je, kolikor je vedelo in znalo, trudilo ravnati pravilo, a je pri tem dostikrat zatavalo.
Evropske prestolnice, vemo, rade fetišizirajo svojo zgodovino. K vsaki vojni, revoluciji, oboroženemu spopadu ali celo manjšemu krvavemu konfliktu pristopajo kot k stopnički, ki jih bo popeljala nekoliko bliže nikoli zares doseženemu idealu turistične očarljivosti. Pri tem je bila Ljubljana vedno kar se da sramežljiva. Svoje rane je, kot omikana stara borka, ki verjame, da je pogum samoumeven in se z njim ne kaže preveč postavljati, vedno rada skrivala. Ni se bahala s svojo vojno zgodbo, kot bi razumela, da je v njej veliko zablod in da marsičesa, kar se je v naglici zgodilo, ne bomo nikdar zares razumeli, da so številne pripovedi potvorjene in mnogi pripovedovalci nezanesljivi. Vedno se je rada sprehodila po poti spominov in tovarištva, a pri tem s fluorescentnimi supergicami in šuštečimi telovadkami zmeraj ustvarjala občutek, da ji gre prej za vzdrževanje kondicije kot za zgodovinski spomin.
Iz te perspektive so Spomini in sanje Kristine B. dobrodošel prispevek k razumevanju neke dobe. Z drugo svetovno vojno je namreč tako, da je s socio-psihološkega vidika potekala dobesedno včeraj, kljub temu pa pričevalci usihajo in vse, kar za njo ostaja, so ne povsem razločljive posledice, ki nam jih je dano čutiti, ne pa tudi razumeti. Kristina je predstavnica zadnje generacije babic, ki so potomcem lahko posredovale neposredno izkušnjo, izkušnjo, kot jo lahko posreduje samo človek človeku, brez propagandnega vmesnika.
Ravno zato je fiktivna Kristina sijajna pripovedovalka: ker je bila na začetku vojne ravno dovolj mlada, pa še ženska, da je nanjo lahko gledala s stališča minimalne obremenitve in videla predvsem tisto, kar se kaže najjasneje: kaos. Tisti, ki so bili med vojno otroci, so optimalni izpričevalci zmede, tega prevladujočega občutka potekajoče vojne. Otroci so namreč tisti, ki jih nihče in nič ne sili k temu, da bi hlinili razumevanje, in jim nihče ne zameri, kadar odkrito priznajo, da nimajo pojma, kaj se dogaja. Svobodni so v tem, da zaznavajo predvsem bolečino in gorje, torej najčistejšo, najbolj nepotvorjeno in najbolj dobesedno izkušnjo vojne.
Vurnik in Smiljanić sta Ljubljani s Spomini in sanjami Kristine B. tako poklonila novo sličico za album njenega zgodovinskega spomina. A vsi vemo, kako je s pripovedmi o kompleksnih dogodkih: morajo se kopičiti. Morajo biti pripovedovane, vzporejane, premišljene. Tiste zlagane, tiste zamolčane, tiste, ki smo si jih povedali že tisočkrat. Ne drži, da moramo nehati govoriti o drugi svetovni vojni. O njej se moramo šele naučiti pogovarjati.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.