Mladinin kolumnist Dino Bauk s prvencem Konec. Znova

»Ime Dino Bauk bolj pristaja rokenrol zvezdi kot odvetniku. Pa tudi Dino Bauk, pisatelj lepo zveni,« je pogovor o romanu Konec. Znova začela Vesna Milek. Tudi avtor je bil v odgovorih duhovit – kar je lahko le dober obet za knjigo. »K pisanju me je spodbudil Siol, ki je objavil razpis za kratko zgodbo. Moja zgodba je bila izbrana med 20 najboljših. In zdelo se mi je kul, da bi iz nje nastal roman,« je skromno dejal odvetnik, ki piše tudi za Mladino.

Bauk je, kot je pojasnil dvestoglavemu občinstvu na predstavitvi knjige v Lutkovnem gledališču v Ljubljani, napisal zgodbo o luzerju, zagrenjenem birokratu Petru, skorumpiranem menedžerju Goranu in izbrisanem Denisu. »V njih naj bi se prepoznal vsak. In to v vseh hkrati,« je pojasnil voditeljici.

Glavni liki se v mislih vračajo v preteklost, v obdobje poznih osemdesetih in začetek devetdesetih let, ko bi se lahko odločili drugače, kot so se. »Goran bi lahko postal Denis, Peter bi lahko bil Goran, Denis pa Goran ali Peter … To je torej tudi zgodba o tem, da ne bi smeli moralizirati o odločitvah ljudi,« je še dejal Bauk. »Prav lahko bi se zgodilo, da bi tudi jaz bil med izbrisanimi. Takrat je bila ureditev statusa dojeta kot nekaj brez zveznega, kot danes dojemamo vsakdanja opravila, ki jih morda kdaj ne opravimo pravočasno, pa pri tem ni velike škode.«

A roman, ki je izšel pri založbi Beletrina, ni avtobiografski. Neizmišljene so v njem zagotovo le pesmi, prek katerih gradi zgodbo.

Odlomek iz knjige si lahko preberete na Metini listi.

Kako vešč pisec je Bauk, pa v kolumni Krasni novi svet in drugih njegovih zapisih, objavljenih v Mladini.