Smeh v umetnosti

Zakaj, kako, čemu, na kakšne načine in koliko se v likovni umetnosti pojavljajo podobe, ki lahko izzovejo smeh? Je smešno vidno nemudoma ali ga moramo s poglobljenim pogledom šele postopno odkriti? Na to poskuša odgovoriti tematska razstava z naslovom Primeri smeha v umetnosti, ki je do 7. junija na ogled Mestni galeriji Ljubljana. Razstava v likovnih podobah predstavlja različne odtenke smeha–od sofisticiranih, ekspresivnih, ironičnih, sarkastičnih in parodičnih, pa vse do grotesknih in poglobljenih kritičnih premislekov.

Pisana paleta smešnih podob odseva subjektivno naravo posameznih ustvarjalcev in v svoji raznolikosti nadaljuje razstavo Fragmenti sreče v umetnosti, ki je bila v Mestni galeriji Ljubljana na ogled leta 2012. Če je takratna razstava raziskovala možnosti uprizarjanja sreče, se tokratna posveča tematiki smeha. Na razstavi se predstavljajo umetniki različnih generacij z raznoliko likovno poetiko, ki v svojih delih razvijajo bolj ali manj odkrite ali prikrite ideje, načine in ravni smeha. To so: akademski slikar in interdisciplinarni ustvarjalec Miha Vipotnik, avtor stripov Iztok Sitar, akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe, slikar Vladimir Leben, akademski slikar, doktor filozofije in avtor stripov Izar Lunaček, akademska slikarka Barbara Jurkovšek, diplomirana fotografinja Manca Juvan in fotograf Matjaž Rušt.

"To, da v likovnih delih vidimo prisotnost nečesa, kar lahko spodbudi smeh, nasmeh ali posmeh, pa tudi vedenje ali zavedanje o tem, zahteva določeno stabilnost že znanega, v katerem prepoznavamo določene motive, teme, vsebine in elemente, ki v nas spodbudijo odziv. A še bolj kot prepoznavanje znanega prihaja prav pri smehu v ospredje neznano, ki je stopnjevano skozi presenečenje in začudenje. Smeh, ki je v likovna dela umeščen z različnimi likovnimi postopki, le na prvi pogled kaže sproščenost, medtem ko ga poglobljen vpogled v karnevalskost sodobnega sveta razvije ali potrdi kot nekaj dramatičnega. Smeh je dinamičen nosilec marsikatere likovne podobe, v kateri prav njegova nepredvidljivost rahlja logiko in konvencionalne spoznavne sisteme opazovalcev," je zapisal kustos razstave Sarival Sosič.