Nova finska vlada je grožnja za evro

Ne grška vlada Aleksisa Ciprasa, ampak nova finska vlada je grožnja za evro, v tiskani izdaji poroča časopis New Europe. Finska je med državami z evrom med najbolj glasnimi zagovornicami politike varčevanja. Aprila so Finci na parlamentarnih volitvah odločili, da bo nov predsednik vlade milijonar in poslovnež Juha Sipila. Sipila vodi liberalno kmetijsko Stranko centra, ki je na volitvah zbrala 21 odstotkov glasov in s tem 49 sedežev v 200-članskem parlamentu. Na drugo mesto se je z 38 sedeži uvrstila desničarska stranka Pravi Finci, ki že ves čas nasprotuje reševanju problematičnih držav z evrom.

Tako Sipilina liberalno kmetijska Stranka centra kot Pravi Finci so že v dosedanji vladi nasprotovali reševanju problematičnih držav z evrom. Tudi poraženi dosedanji predsednik vlade Aleksander Stubb, ki je na volitvah s svojo Nacionalno koalicijo dosegel tretje mesto in ima 37 sedežev v novem parlamentu, je pred odobritvijo pomoči od Grkov zahteval varščino.

Zdaj utegne stranka Pravi Finci postati članica nove vladne koalicije pod vodstvom Juhe Sipile. Sekretar stranke Pravi Finci Riika Slunga-Poutsalo je že izrazil pričakovanje, da bodo dobili v novi vladi možnost soodločanja. »Upam, da bodo pogajanja uspela in da bodo nase ideje upoštevane,« je dejal za AFP.

Po oceni New Europe je to lahko slaba novica za Grčijo in projekt evra. V stranki Pravi Finci nasprotujejo reševanju držav v težavah, naravnost so že povedali, da bi Grčijo morali prisiliti k izstopu iz območja evra. Tudi Stranka Centra Juhe Sipile je do zdaj glasovala proti reševanju Grčije, Španije in Cipra.

Grški finančni minister Janis Varufakis je v kolumni za Project Syndicate opisal, v čem se pri pogajanjih razlikujejo stališča Grčije in mednarodnih posojilodajalcev.

Varufakis piše, da se s trojko mednarodnih posojilodajalcev v marsičem strinjajo. Oboji ugotavljajo, da je treba prenoviti davčni sistem, zagotoviti je treba, da davčna uprava ne bo pod vplivom politike in korporacij. Strinjajo se, da je pokojninski sistem šibek, da je pretrgan krog za kreditiranje podjetij, trg dela je segmentiran. Nujno je treba posodobiti javno administracijo in zagotoviti bolj učinkovito porabo javnih sredstev, odpraviti ovire za ustanavljanje podjetij. Zaradi velike neenakosti v družbi ni mogoče doseči podpore ljudi za reforme.

Ključno razhajanje med Ciprasovo vlado in mednarodnimi posojilodajalci je, da mednarodni posojilodajalci vztrajajo pri receptu, da določijo cilj in datum, ko je cilj treba doseči in potem delajo ocene za nazaj. Ciprasova vlada pa vztraja, da je treba narediti realen načrt za prihodnost, ki bo vseboval realne ocene o presežkih, ki bi bili skladni s stopnjami rasti, neto investicijami, rastjo izvoza, kar bi omogočilo stabilnost gospodarstva in stabilizacijo dolga. To pomeni, če bi dolg leta 2020 presegel 120 odstotkov BDP, bi bile potrebne pametne prilagoditve tako, da bi upniki dobili poplačano največ, kot je mogoče.

Preseči je treba past varčevanja in past reform, piše Varufakis. Dokazano je že, da novo zmanjšanje plač in stroškov ne pospeši izvoza, ker je problem prezadolženost podjetij, ki ne dobijo kreditov. Znižanje pokojnin ni rešitev, ker so problem prenizki prihodki od prispevkov zaradi visoke brezposelnosti in nizke stopnje zaposlenosti, grški finančni minister našteva primere neuspešnosti politike trojke.

Grška vlada hoče smiselno fiskalno konsolidacijo in reforme, za katere obe strani menita, da so pomembne. Namen grške vlade je prepričati partnerje, da so njena dejanja strateška, ne taktična, da so njeni predlogi tehtni. Njihova naloga pa je, da opustijo politiko, ki se je izkazala za neuspešno, zaključuje Janis Varufakis.