Replike novoveških mučilnih naprav

V Kazematah na ljubljanskem gradu bo od 6. maja do 27. septembra na ogled potujoča razstava Barbarstvo muk, ki predstavlja replike mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja in je bila med drugim na ogled v Veliki Britaniji, Nemčiji, na Poljskem, v Estoniji, Litvi in na Danskem, leta 2011 pa je gostovala v Arheološkem muzeju v Zagrebu. Razstavljeni eksponati so rekonstruirani na podlagi originalnih predlog, ohranjenih ilustracij in različnih zapisov iz Nemčije, Italije, Španije in drugih držav.

Obdobje od 16. do 18. stoletja je bilo zaznamovano s strašnim in okrutnim nasiljem nad človeškim telesom. V novoveških kazenskih zadevah se je proces preiskave in izreka sodbe odvijal za zaprtimi vrati in bil strogo ločen od javne razglasitve sodbe in kaznovanja. Pravosodje je za dosego priznanja uporabljalo skrajno nasilne mučilne metode. S pomočjo barbarskih muk, z "ostrim zasliševanjem" z različnimi mučilnimi napravami, se je pravosodje dokopalo do priznanja, saj je obsodba sledila samo po priznanem zločinu. Čas krvnega kazenskega sodstva so zaznamovale številne okrutne javne usmrtitve. Na morišču se je odvijal teater groze, v katerem je v ospredje stopil rabelj, ki je moral brezhibno opraviti usmrtitev. Naj je šlo za razčetverjenje, strašno strtje s kolesom, obešanje, obglavljenje, utopitev ali smrt na grmadi, množica je vedno pozorno spremljala nastop krvnika in ocenjevala njegovo spretnost, umetnost muk, ki jih je zadal ubogemu grešniku ali grešnici.

Tudi takratna Ljubljana v tem pogledu ni bila izjema, saj ohranjeni viri pričajo o preiskovalnih postopkih, ki so se odvijali za zidovi ljubljanske Tranče, o izvrševanju sramotilnih kazni pred mestno hišo, kjer so nekoč stali sramotilni steber, kletka in klop, kakor tudi o Friškovcu, kjer so se z rabljevim zamahom izvrševale smrtne obsodbe. Letos mineva natanko 200 let od odprtja Kaznilnice na Ljubljanskem gradu, institucije, ki sovpada s časom prevlade zapora v kaznovalni politiki, s časom, ki se je odmikal od stare kaznovalne prakse mučenja in okrutnih usmrtitev ter se vedno bolj osredotočal na odvzem prostosti in delovno prevzgojo obsojenca.

"Razstava novoveških mučilnih naprav, orodij in pripomočkov, ki so jih uporabljali tako za dosego priznanja s pomočjo torture kot tudi pri kaznovanju lažjih in težjih kaznivih dejanj, naj bi po eni strani osvetlila takratni čas razsipnosti muk in krutih kazni, po drugi strani pa naj bo tudi opomin, da danes tovrstne prakse še zdaleč niso preostanek neke daljne preteklosti. Torej, ali je sedanja, domnevno civilizirana družba sploh kaj drugačna?," je zapisal kustos razstave dr. Andrej Studen.

V okviru razstave pripravljajo vodeni ogled za lažje razumevanje takratnega kazenskega procesa-od ječe prek zasliševanja-do izvršitve sodbe, ki ga bosta vodila kostumirana karakterja ljubljanski rabelj Hans in čarovništva obtožena Anica; njuna zgodba temelji na dejanskem čarovniškem procesu, ki se je v Ljubljani odvijal konec 17. stoletja. Potekala bodo tudi tematska predavanja, ki bodo osvetlila zgodovino kaznovanja na Slovenskem v novem veku.