Boj

Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je decembra lani podvomil o ustreznem delovanju sindikatov, saj ti vsaj zadnja leta v pogajanjih z vlado in delodajalci nič ne pridobivajo, ampak jim uspe zgolj omejevati načrte o zniževanju življenjske ravni. Zato je pozval k velikopoteznejšemu boju in se zavzel za združevanje sindikalnih central.

Od takrat so sindikati naredili nekaj korakov v to smer, najambicioznejši med njimi je prizadevanje za izvzem dodatkov iz minimalne plače. Sedem sindikalnih central bo po napovedih do konca prihodnjega tedna zbralo najmanj pet tisoč podpisov volivcev ter v državni zbor vložilo predlog zakona, po katerem bo moral vsak prejemnik minimalne plače to doseči brez treh dodatkov: za nočno, nedeljsko in praznično delo. Na tisoče delavcev zdaj doseže minimalno plačo 790 evrov bruto skupaj s temi dodatki, po sindikalnem predlogu pa bi jim morali delodajalci izplačati minimalno plačo in poleg nje še dodatke.

Sindikati so želeli zavezo, da bo sprememba izpeljana, vključiti že v socialni sporazum, a je bil ta zaradi nasprotovanja predstavnikov delodajalcev januarja sprejet brez nje. Ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak je takrat izrazila naklonjenost sindikalnemu predlogu. »Delavci so težko stimulirani, če dobijo enako visoko plačo ne glede na to, ali delajo ponoči ali podnevi,« je dejala.

Zdaj bo predlog odvisen od volje poslank in poslancev, vendar ni samoumevno, da ga bodo ti podprli. Združena levica bo glasovala za, morda tudi Socialni demokrati, najmočnejša Stranka modernega centra pa bo verjetno proti. Njen minister za javno upravo Boris Koprivnikar se je v torek postavil na stran delodajalcev, saj je dejal, da se, če bo izvzem dodatkov sprejet, boji »odliva delovnih mest«.

Sprememba ne bi imela velikega neposrednega učinka za zelo veliko delavcev. Po podatkih iz ankete, ki so jo opravili sindikati, 5,6 odstotka zaposlenih prejema minimalno plačo, od tega jih 1,3 odstotka prejema dodatek za nedeljsko delo in 1,1 odstotka dodatek za nočno delo, ki v povprečju znaša 1,58 evra bruto na uro dela.

Sprejetje sindikalnega predloga bi vseeno marsikomu veliko pomenilo, predvsem delavcev v zasebnem varovanju. Teh je v Sloveniji okoli šest tisoč in več kot tretjina jih prejema minimalno plačo, trdi izvršni sekretar sindikata KS 90 Damjan Volf. Številni do nje pridejo z dodatki, ki na mesec znašajo tudi več kot 200 evrov. Štirideset do 70 evrov od tega prinesejo dodatki, ki se jih zdaj lotevajo sindikati, ocenjuje Volf, ki si sicer želi izvzema vseh dodatkov iz obračuna minimalne plače. Za zdaj so izločene le nadure. »Delodajalcev, ki ne morejo plačati minimalne plače brez dodatkov, si ne bi smeli želeti,« pravi.

Vsekakor je predlog pomemben in njegova usoda bo preskus politične moči sindikatov. Kakršenkoli že bo izid, bodo morali politično moč in podporo ljudi mobilizirati tudi vnaprej. S še naprednejšimi predlogi.