Po železničarjih bodo v Nemčiji ustavili delo poštarji

Nemški železničarji so pravkar končali najdaljšo stavko v zgodovini. V tem tednu nameravajo stavkati poštarji. Od petka stavkajo zaposleni v vrtcih. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo spet stavkali piloti. Za stavki poštarjev in v vrtcih so se odločili pri sindikatu Verdi, ki je največji sindikat zaposlenih v storitvenih dejavnostih v Nemčiji.

Kerstin Bund in Kolja Rudzio v Die Zeit pišeta, da se milijoni Nemcev na nič več ne morejo zanesti, razen na to, da je konec ene stavke že začetek nove. Konfliktom med nemškimi delodajalci in sindikati zaradi plač ni videti konca.

Velike stavke, pri katerih je sodelovalo več sto tisoč ljudi, so v Nemčiji imeli tudi v preteklosti, a takrat jih niso čutili v glavnem potrošniki, ampak predvsem podjetja. Danes je drugače: stavka veliko manj zaposlenih, a njihova stavka prizadene veliko več ljudi. Državljani, ki se z javnim prevozom vozijo v službo, tisti, ki odhajajo na dopust in starši, ki imajo otroke v vrtcih, so talci različnih interesnih skupin.

Pred desetimi leti je večina stavk potekala v tovarnah. Če tekoči trakovi stojijo, je to problem za lastnike tovarn. Če vlaki ne vozijo, so vrtci zaprti in pošta ne dostavlja poštnih pošiljk, je to problem za večino državljanov. Danes je v Nemčiji 90 odstotkov stavk na področju storitev, torej tam, kjer prizadenejo največ ljudi.

Hkrati se je sindikalni boj v zadnjih desetih letih zaostril. Heiner Dribbusch iz Hans-Böckler-Stiftung je za Die Zeit razložil, da se je število stavk v zadnjih desetih letih več kot potrojilo. Stavke so danes tudi ostrejše, kot so bile v preteklosti. Zaposleni v vrtcih so do zdaj stavkali le enkrat, leta 2009, ko so bili vrtci zaprti le dan ali dva. Ker je bila tista stavka po oceni sindikata premalo učinkovita, so se tokrat odločili za stavko v več zveznih deželah in popustiti ne nameravajo, četudi bodo vrtci zaprti več tednov, pač toliko, kot bo treba.

Druga razlika med sedanjimi stavkami in tistimi v preteklosti je, pišeta Kerstin Bund in Kolja Rudzio, da so sindikati včasih poleg svojih interesov upoštevali tudi splošno korist. Sindikat IG Metall, največji sindikat na področju kovinarstva, se je recimo odpovedal zahtevam po povečanju plač, ko mu je uspelo z dogovorom o prožnem delovnem času rešiti več sto tisoč delovnih mest.

Spodobni sindikalni boj ne temelji več na razredni zavesti, ampak na razmišljanju o privilegijih. Cilj sindikatov je poklicni skupini, ki jo zastopajo, zagotoviti boljše pogoje kot drugim in ohraniti privilegije. Heiner Dribbusch pravi, da so sindikati danes bolj razdrobljeni, kot so bili včasih. Ko se manjše sindikalne centrale borijo za člane, vsaka poskuša preseči drugo. Tudi zaradi tega je sindikalni boj postal ostrejši.

Dolgo je tudi veljalo, da je bila stavka za sindikate poslednje sredstvo, zato so imeli državljani za stavkajoče veliko razumevanja, solidarno so podpirali njihove zahteve po višjih plačah in boljših delovnih pogojih. Zdaj so državljani na stavkajoče vse bolj jezni. Kerstin Bund in Kolja Rudzio pravita, da stavka mora boleti, na dolgi rok pa jih ni mogoče organizirati brez podpore javnosti. Nemška vlada zato že pripravlja zakon, s katerim namerava državljane in podjetnike zaščititi pred stavkami, ki jih organizirajo razdrobljeni sindikati. Predpisati hoče, da bo v primeru pogajanj o plačah lahko k stavki pozval le en sindikat, ne tudi njegov konkurent. Izvedenci že opozarjajo, da bi takšna ureditev utegnila biti v neskladju z ustavo. So pa tudi področja, kjer s takšno določbo ne bi nič rešili. Piloti nemškega letalskega prevoznika Lufthansa bi se lahko še vedno sami borili za svoje pravice, ker njihov sindikat nima konkurence v velikih sindikatih.

Več izvedencev zato meni, da bi bilo treba spremeniti sam zakon o stavkah. Skupina profesorjev prava je že pripravila predlog sprememb tega zakona. Po njihovem predlogu bi bilo na področju prometa, zdravstva in oskrbe z energijo, najbrž tudi v vrtcih, mogoče organizirati stavke le pod določenimi pogoji. Stavko bi morali napovedati štiri dni vnaprej, da bi se ljudje nanjo lahko lažje pripravili, hkrati bi morali zagotoviti delo v nujnem obsegu. Pred začetkom stavke bi morali obvezno poskusiti konflikt rešiti s poravnavo.