Bordel kot metafora družbe

V Slovenskem mladinskem gledališču bodo danes, 20. maja ob 19.30 premierno uprizorili predstavo Jeana Geneta Balkon v režiji Diega de Bree. Eno najbolj razburljivih besedil 20. stoletja o bordelu kot metafori in preslikavi družbe v mestu, v katerem vre revolucija, vedno znova vznemirja gledališko domišljijo. Diego de Brea se je z ekipo ustvarjalcev nevarno približal unikatnemu svetu prekletega francoskega dramatika, da bi "odprl stvari, ki so globoko prikrite, balzamirane in iz človeka izstreljene."

Genetov Balkon vse od zgodnjih šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je dobil svojo dokončno podobo, ostaja ena najbolj intrigantnih in aktualnih iger stoletja ter navdušuje tako s subverzivno vsebino kot z gledališko živo obliko. "Veliki balkon," v katerem se klienti prepuščajo svojim prepovedanim igricam, ki so resničnejše od njihovega življenja, je tudi v današnjem času izvrstna metafora za sodobno, neoliberalno družbo profita in simulakrov realnosti. Hkrati pa priča tudi o tem, da politika in mediji do popolnosti izrivajo intimno ter jo predstavljajo zgolj kot eksces ali anomalijo.

Zgodba je postavljena v bordel, ki ga vodi Irma. Ta po državnem udaru, ki se odvije izven bordela, pride na oblast, njene stranke pa prevzamejo vloge njenih podrejenih. Dramaturg Tomaž Toporišič pravi da je "Genetov Balkon hiša iluzij v več pomenih, iz katerih izluščimo dva: bordel in gledališče oziroma gledališki oder. Tako bordel kot gledališče za svoje poslanstvo potrebujeta kostume, rekvizite, kreacijo likov in igranje vlog. Genet govori o tem, da je ves svet oder in hiša slepil, ki smo ji podvrženi vsi. Klienti vstopajo v bordel, da bi našli iluzije zadovoljitve svojih psiholoških in seksualnih potreb, hkrati pa tudi fantazije občinstva."