Ljubljana v znamenju mednarodnega festivala svetlobe

Od 27. maja do 26. junija bo v Ljubljani potekala deveta izdaja festivala Svetlobna gverila, ki se na svojstven način loteva predstavljanja umetniških stvaritev, ki pri svojem učinkovanju izrabljajo medij svetlobe. Na ogled bodo dela domačih in tujih avtorjev, ki se osredotočajo na témo tokratnega festivala-V tèmi. Program festivala sestavljajo razstave, instalacije, projekcije, performansi, predavanja in delavnice, ki se bodo odvijali v galerijskih prostorih kot tudi na javnih površinah v središču mesta. V letu, ki ga je UNESCO razglasil za Leto svetlobe in svetlobnih tehnologij, bo središče Ljubljane spremenjeno v živahno prizorišče, kjer bo osrednjo vlogo igrala svetloba.

Začetek festivala bo v Galeriji Vžigalica, kjer bodo predstavljeni avtorski projekti (Ring Ging Bling, Robyn Moody in Adrijan Praznik), ki jih zaznamujejo izredno raznoliki pristopi k mediju svetlobe; klasičnim slikarskim delom se pridružujejo intermedijske instalacije in pa analogna ambientalna zasnova, ki v galeriji ustvarjajo svojevrstne prehode med različnimi mediji. Na Trgu francoske revolucije bodo na ogled svetlobne instalacije Mateja Stupice, Neže Jurman & Marka Kovačiča, na vrtu ob Križevniški cerkvi bo na ogled Senčni vrt Mine Fine, Križevniška ulica bo v znamenju svetlobnih objektov Tilna Vipotnika, Anžeta Kreča in Ane Rahele Klopčič.

Tematsko se letošnji festival posveča različnim aspektom tème kot integralnemu delu svetlobe. Svetloba in senca sta nerazdružljivi del istega izkustva, pri čemer njuno dialektično razmerje ponuja obilico izhodišč, ki se gibljejo v okvirih fizikalnih in metaforičnih kot tudi povsem vsakdanjih, življenjskih domen. Pri zasnovi programa so se tako ozirali v svetove onkraj vidnega, onkraj neposredne svetlobe. Svetloba omogoča, da stvari in predmeti postanejo vidni in razpoložljivi našim čutom, kot taki pa podvrženi racionalni presoji in opazovanju–a kaj se zgodi, ko (naravne) svetlobe ni več?

Po besedah organizatorjev so k sodelovanju povabili avtorje in avtorice, katerih dela prevprašujejo tovrstne danosti: zanimali so jih projekti, ki raziskujejo vse tisto, kar se izmika običajnemu pogledu, kar zamaje gledalčevo percepcijo. Zanimala so jih avtorska dela, ki se spopadajo z realnostjo na način, da zamajejo njeno samoumevnost in poudarijo njeno izmuzljivost. Skušali smo se dotakniti vprašanja, kako svetloba vpliva na našo percepcijo kot tudi na samo izraznost in vsebino umetniškega dela. Na festivalu predstavljeni projekti se tako poigravajo z razmerjem med vidnim in nevidnim, a tudi med realnostjo in fikcijo; s svojevrstno umetniško lucidnostjo se osredotočajo tudi na svet prividov, sanj in iluzornih predstav, ob tem pa se marsikdaj podajajo tudi v svet nezavednega in nedosegljivega.