Psihološka drama med ruševinami Berlina

V Kinodvoru bo danes, 27. maja ob 21.00 premiera psihološke drame Phoenix, ki jo je režiral eden najbolj cenjenih sodobnih nemških režiserjev Christian Petzold. Zgodba filma o ženski, ki trmasto verjame, da lahko ljubezen premaga grozote vojne, se odvija med ruševinami Berlina leta 1945.

Junij leta 1945. Nelly Lenz je preživela koncentracijsko taborišče, vendar se je iz njega vrnila s hudo iznakaženim obrazom. Zdaj je konec vojne in Nelly sanja le o tem, da bi bilo spet vse kot nekoč. Ko s kirurško rekonstrukcijo dobi nov obraz, v Berlinu začne iskati ljubezen svojega življenja, moža Johnnyja. Ta živi v prepričanju, da njegova žena–tako kot vsa njena družina–ni preživela holokavsta. Ko ga Nelly končno izsledi, Johnny v njej ne vidi nič več kot žensko, ki je čudno podobna njegovi mrtvi soprogi. Predlaga ji, da bi prevzela njeno identiteto in mu tako pomagala do družinske zapuščine. Nelly, ki hoče vedeti, ali jo je Johnny resnično ljubil ali pa je bil prav on tisti, ki jo je izdal nacistom, tako postane svoja lastna dvojnica.

Scenarij za film je nastal v sodelovanju s Harunom Farockijem po romanu Le retour des cendres Huberta Monteilheta. Po besedah Christiana Petzolda gre za "nekakšno mešanico med Vrtoglavico in zgodbo o vrnitvi iz koncentracijskega taborišča. Spraševala sva se, ali bi lahko to bila knjiga, ki bi zapolnila vrzel v nemški filmski industriji. Česa takšnega v Nemčiji namreč nimamo. Nemci bi morali to zgodbo o vrnitvi domov dobiti že leta 1945, a je niso posneli. Nočejo videti samih sebe, saj se nočejo soočiti s svojo krivdo. Mislim, da je to rana, ki se vleče skozi vso našo filmsko zgodovino–do danes. Nellyjine nemogoče sanje se mi zdijo podobne sanjam narediti film: nočem biti več duh, delati hočem filme, v katere verjamem, hočem imeti obraz, hočem biti ljubljen. Nisva si tako različna, lahko jo razumem."

Christian Petzold je študiral režijo na Nemški akademiji za film in televizijo v Berlinu. S filmi Notranji mir (2001), Yella (2007) in Jerichow (2008), se je uveljavil kot vodilni predstavnik skupine sodobnih nemških režiserjev, znane pod imenom berlinska šola. Leta 2012 je za film Barbara prejel srebrnega medveda za najboljšo režijo na Berlinalu.