Vohun in stečajnik

Eden izmed visokih uslužbencev Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA), namestnik direktorja enega izmed centrov agencije (njegovo ime hranimo v uredništvu), je popoldan stečajni upravitelj. In to zelo dejaven in uspešen stečajni upravitelj.

V zadnjih dveh letih, razberemo iz Supervizorja, so mu okrožna sodišča, večinoma ljubljansko, mariborsko in celjsko, izplačala skoraj 150 tisoč evrov. V tem znesku so sicer poleg nagrad zajeti še vsi drugi stroški, a nagrade za njegovo popoldansko delo niso ravno simbolične. Samo lani je na primer zaključil približno 20 zadev, pri čemer je za vsako od njih prejel nagrado od 1000 do 2000 evrov. To pomeni, da je postrani zaslužil približno toliko kot v službi.

Kako lahko neki visoki javni uslužbenec še sploh najde čas za popoldansko podjetništvo? In kako lahko namestnik direktorja enega izmed centrov agencije hkrati opravlja še pridobitno dejavnost? S tem vprašanjem smo se obrnili na Sovo, kjer pa so pojasnili, da podatki o sistemizaciji delovnih mest ali o identiteti večine zaposlenih niso javni in jih agencija javno ne komentira. So pa pri tem dodali, da so vsi v Sovi zaposleni po statusu javni uslužbenci.

Opravljanje drugih dejavnosti in nasprotja interesov ureja 100. člen zakona o javnih uslužbencih. V njem piše, da uradnik na položaju »predstojnika organa v sestavi«, kar namestnik direktorja je, ne sme opravljati še drugih dejavnosti. Še posebej pa omenjeni člen prepoveduje opravljanje dejavnosti, pri katerih bi lahko »zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne«.

Popoldanska obrt omenjenega obveščevalca je torej vsaj sporna, če že ne prepovedana.