Zmota v poročilih o pogajanjih med Grki in mednarodnimi posojilodajalci

V tem mesecu se izteče podaljšanje programa za pomoč Grčiji, ki je bilo dogovorjeno februarja letos. Dogovora med grško vlado pod vodstvom Aleksisa Ciprasa in mednarodnimi posojilodajalci o izplačilu naslednjega obroka pa še vedno ni na vidiku. Grški finančni minister Janis Varufakis je za Project Syndicate napisal, da je edina ovira za dosego dogovora varčevanje.

V poročilih medijev o pogajanjih po besedah Varufakisa prevladuje zmota. Ta je, da grška vlada ni sposobna ali noče izvesti programa reform. Ko je ta zmota predstavljena kot dejstvo, so obtožbe, da grška vlada zapravlja zaupanje in spravlja v slabo voljo svoje partnerje v območju evra, logična posledica. Dejstva pa so bistveno drugačna, saj si grška vlada želi izvesti program, ki vključuje vse reforme, ki jih priporočajo evropski možganski trusti. Še več, sposobna je ohraniti podporo javnosti za razumen gospodarski program, trdi Varufakis.

Ta program bi vključeval vzpostavitev neodvisne davčne agencije, razumne primarne fiskalne presežke za vedno, občutljiv in ambiciozen program privatizacije v kombinaciji z razvojno agencijo, ki bi zbrala javno premoženje za vzpostavitev investicijskih tokov. V tem programu grška vlada predvideva tudi pravo pokojninsko reformo in vzpostavitev dolgoročno stabilnega sistema socialne varnosti, liberalizacijo trgov za blago in storitve in tako dalje, našteva finančni minister.

Dogovora z mednarodnimi posojilodajalci kljub temu ni, ker ti zahtevajo več varčevanja v letošnjem in prihodnjem letu. To pa je zahteva, ki bi zavrla okrevanje, preprečila rast, poslabšala dolžniško-deflacijski cikel ter na koncu spodnesla pripravljenost in zmožnost Grkov, da bi izvedli reforme, ki jih država tako zelo potrebuje. »Naša vlada ne more in ne bo sprejela zdravljenja, ki se je v petih letih izkazalo za slabše od bolezni,« zatrjuje Varufakis.

Zahteve mednarodnih posojilodajalcev, torej Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), za dodatno varčevanje nimajo nič skupnega z resno reformo ali premikom Grčije na trajnostno fiskalno pot. Njihov pravi motiv je vprašanje, ki ga je po ministrovih besedah najbolje pustiti prihodnjim zgodovinarjem, ki bodo z uporabo zdravega razuma iz sedanjega medijskega poročanja nedvomno razbrali veliko.

Ameriški Nobelovec za ekonomijo Paul Krugman opozarja, da je razumljivo, zakaj se je ameriški finančni minister Jacob Lew v petek v Dresdnu odločil opozoriti Evropejce, da je bolje, da se dogovorijo z Grki. Izsiljen izstop Grčije iz območja evra bi po Krugmanovih besedah povzročil velika gospodarska in politična tveganja. Evropejci pa kot kaže v snu korakajo prav v to smer. Obnašajo se enako naduto in jezno kot leta 1914 in tako enako kot takrat z napačnimi kalkulacijami vodijo Evropo v propad, ki bi se mu lahko izognili.