Plonklistek za kino na prostem

V poletnih mesecih filmi praviloma zaidejo tudi ven iz kinodvoran, na različna dvorišča, trge, v parke. Možnosti za ogled filmov pod milim nebom je tudi pri nas v zadnjih letih veliko. Na tem področju se je namreč zgodil pravi razcvet. Renesansa. Poletne kinodvorane so postale stalnica skoraj vseh večjih mest po Sloveniji.

Vendar letni kino ni nov pojav. Tradicija je tudi pri nas stara že več kot sto let. V čisto prvem slovenskem kinu na prostem The Elite Biograf (podružnici kinematografa Edison), na vrtu nekdanjega hotela Pri Maliču, kjer je danes pritličje ljubljanske veleblagovnice Nama, so se že leta 1908 prvič odvrteli filmski koluti. Letni kino pa smo od konca druge svetovne vojne pa vse do sredine šestdesetih let, s prekinitvami sicer, imeli tudi v ljubljanskem parku Tivoli. Na travniku ob Cekinovem gradu se je za mrežasto ograjo lahko nabralo tudi do 2000 radovednežev. Da se je tem po okoliških drevesih pridružilo še precej zastonjkarjev, nam v knjigi Kino zemljevid razkriva raziskovalec ljubljanskih kinematografov Klemen Žun. Ponuja pa tudi vpogled v številne druge lokacije ljubljanskih kinodvoran, tudi tistih, ki so za strop imele le nebo.

No, »moj« prvi letni kino je stal na gostinskem vrtu v samem središču prestolnice. Na Slovenski cesti. Rio – kino pod zvezdami je poleg nezanemarljivega uživanja v kajenju, kajti, kaj je boljšega, kot da z glavnim protagonistom uživaš ob dimu in obveznem drinku, ponujal tudi možnost, da se – ker ga je pač gostila gostilna – med gledanjem filma mastiš s hrano. Vendar se dokaj nenavadna kombinacija ni prijela za dolgo in je zdržala vsega pet sezon.

Danes lahko rečemo, da so se letni kini vrnili, pa čeprav nimamo takšnega, ki bi neprekinjeno deloval vse poletne mesece. In nova sezona se že začenja. Filmoljubi so te dni že lahko uživali v Izoli, kjer se v nedeljo izteka še en mednarodni filmski festival, Kino Otok. Tam filme lahko gledamo celo na plaži in pod zvezdami Letnega kina Manzioli se bo festival sklenil s projekcijo filma Poštarjeve bele noči režiserja Andreja Končalovskega. Poetično miniaturo o življenju v odročni ruski vasi, v kateri je edina povezava z zunanjim svetom poštar, ki s čolnom prečka velikansko jezero.

Kinodvorišče, Ljubljana

Prav ta film bo hkrati tudi otvoritveni film ljubljanskega Kinodvorišča, kot je naš največji art kino, Kinodvor, poimenoval svoj letni kino na prostem. V atriju poslopja Slovenskih železnic sprejeme 120 obiskovalcev in letos se začne nekoliko prej kot prejšnja leta. Že med 8. in 29. junijem bo ponudil pet filmskih večerov in same premiere, projekcije katerih bodo v primeru dežja nemoteno potekale v notranji dvorani Kinodvora.

Film pod zvezdami, Ljubljana

Tudi na prepišnem dvorišču Ljubljanskega gradu, ki sprejme kar tisoč ljudi, bo znova mogoče uživati v filmih pod zvezdami. V že tradicionalnem letnem kinu bodo od 2. do 25. julija znova na vrsti najodmevnejši filmi pretekle kinosezone, načrtujejo pa tudi filmske premiere. Natančen program, ki je sicer zanimiv tudi za turiste, bodo obelodanili 9. junija.

Letni kino na Kongresnem trgu, Ljubljana

Platno bo znova razprto tudi na enem največjih ljubljanskih trgov, na Kongresnem trgu, na katerem so prve projekcije potekale že leta 1941. Od 24. do 26. avgusta bodo tam zavrteli tri brezčasne filmske klasike, katerih ogled bo brezplačen.

Kino park, Ljubljana

Bržkone si bo mogoče filme na prostem v Ljubljani pogledati še kje drugje, na primer v nekdanji tovarni Rog, kjer redno strežejo filmske poslastice. Piko na i poletnim projekcijam na prostem pa bo postavil Kino park, ki bo že tretje leto v parku Tabor. Od 10. do 17. septembra napovedujejo slovenske filme, za projekcije pa se že dogovarjajo tudi z mladimi slovenskimi režiserji.

Kino v parku, Domžale

Tudi v Domžalah poletne filmske projekcije gostijo v parku. Njihov Kino v parku je že tretje leto zapored eden od tamkajšnjih osrednjih poletnih dogodkov in v Češminovem parku, kamor se poleti preseli Mestni kino Domžale, bodo gibljive podobe letos oživele med 4. in 20. julijem. Izbora filmov sicer še nimajo dokončanega, vendar ga vedno sestavijo iz filmskih novitet, uspešnic pretekle sezone, letos pa se jim bo verjetno prvič pridružila tudi filmska klasika. Kot napovedujejo, se bo v programu verjetno znašel tudi odlično ocenjeni Mad Max. Se pa njihov Kino v parku avgusta seli tudi v Kamnik, kjer na festivalu Kamfest na različnih lokacijah izvedejo pet filmskih projekcij.

Film ob jezeru, Bled

V Škofji Loki letos ne bo letnega kina, Blejci pa bodo znova lahko uživali v treh večernih filmskih projekcijah v Zdraviliškem parku Bled. Tamkajšnji Film ob jezeru ohranja spomin na novinarko in filmsko kritičarko Niko Bohinc. Od 20. do 22. avgusta bodo zavrteli črno komedijo Birdman ali nepričakovana odlika nevednosti, dramo G. Turner, ki sledi zadnjim petindvajsetim letom življenja ekscentričnega britanskega slikarja Josepha Mallorda Williama Turnerja, ta se je nekoč dal privezati na jambor, da bi lahko bolje naslikal snežni vihar, in film Jauja: Raj na zemlji argentinskega režiserja Lisandra Alonsa, ki ga je avtor posvetil svoji tesni prijateljici Niki Bohinc in njenemu partnerju Alexisu Tiosecu, ki sta tragično umrla na Filipinih, kjer sta živela.

Kino pod zvezdami, Kranj

Kranjčani, ki so med letom prikrajšani za neodvisno filmsko produkcijo, saj nimajo kinodvorane, vključene v Art Kino mrežo, na svoj račun pridejo poleti. V mirnem in intimnem okolju Vovkovega vrta, pri gradu Khislstein, za obzidjem, kjer stoji del bivšega obrambnega stolpa, bodo že tretje leto lahko uživali ob gledanju kakovostnih filmskih projekcij. Obetajo se vsak četrtek od 16. julija do 20. avgusta, začnejo pa s Kraljestvom vzhajajoče lune Wesa Andersona. Konec poletja se tam obeta tudi drugi filmski festival FilmMixer, kranjskega festivala neodvisnega filma.

Letni kino ob Škalskem jezeru, Velenje

Štajerci se bodo prav tako lahko udeležili brezplačnih projekcij filmov na prostem. V Velenju bodo vsak ponedeljek v juliju in avgustu na ploščadi ob velenjskem domu kulture, torej v samem središču mesta, filme projicirali kar na veliko fasado doma, ob slabem vremenu pa se bodo preselili v dvorano velenjskega kina. Velenjčani bodo lahko obiskali tudi prizorišče nekdanjega velenjskega letnega kina ob Škalskem jezeru, kjer bodo v starem amfiteatru v organizaciji Mladinskega centra Velenje in ob živi glasbeni spremljavi vsak četrtek od 16. julija do 13. avgusta na sporedu projekcije vintage erotičnih filmov.

Udarnik na prostem, Maribor

Letne projekcije na prostem pripravljajo tudi v mariborskem Udarniku. In to kljub temu da sami trenutno nimajo rednega programa, saj niso digitalizirani in primerno opremljeni, filmov na 35-milimetrskem projektorju pa ne morejo več vrteti, ker niso več na voljo – od romantičnega brnenja projektorjev, ko so filme predvajali s trakov, smo se namreč dokončno poslovili. No, v drugi polovici avgusta bodo v neposredni bližini kina, na obnovljenem zgodovinskem dvorišču Vetrinjskega dvora, v samem centru mesta, znova pripravili poletne projekcije. V dveh tednih želijo zgostiti in predstaviti vso pestrost in razgibanost celoletnega udarniškega kinoprograma, za katerega upajo, da ga bodo kmalu znova zagnali v čim širši obliki.

Zgodbo kina na prostem so razširili še z dodatnim programom Mobilni Udarnik, prek katerega prinašajo kakovosten film tudi na druge lokacije v mestu in zunaj njega. Lani so tako prvič sodelovali s Klubom študentov Ruš, Sevnice in Lovrenca pri vzpostavitvi letnega kina na Letnem odru v Rušah, ki se bo tudi letos skoraj gotovo ponovil, in sicer v tednih pred začetkom Udarnika na prostem. V času festivala Lent pa bodo filme najverjetneje tri dni vrteli tudi na Piramidi, hribu nad Mariborom, kjer je nekoč stal stari mestni grad, preden je bil ta zgrajen v središču mesta.

Letni kino Arrigoni, Izola

V avgustu se pod milo in po možnosti vedro nebo seli tudi izolski Art kino Odeon. Tik ob morju, v letnem kinu Arrigoni – tam, kjer je nekoč stala predelovalnica rib, eden od simbolov ribiške tradicije in gospodarskega napredka Izole, in na prizorišču, ki je po preselitvi predelovalne industrije Arrigoni v 60. letih prejšnjega stoletja v širši okolici zaslovel kot glasbeno prizorišče, kjer so prirejali plese in koncerte takrat odmevnih slovenskih in jugoslovanskih skupin – že tradicionalno potekajo tedenske filmske projekcije na prostem. Tudi letos si bo vsak ponedeljek mogoče filme ogledati brezplačno. Prvi bo na sporedu 3. avgusta, ko bodo predvajali intimni portret glasbenika Nicka Cava – 20.000 dni na Zemlji.

Letni kino na borjaču, Divača

V letnem kinu Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači poleti predvajajo predvsem filme iz bogate slovenske filmske zgodovine. Kot pravijo, letos slavijo pogum vseh, ki so pred sedemdesetimi leti s trdim bojem preprečili, da bi fašizem postal vodilo našega vsakdanjika. Prvi bo na sporedu 3. julija, in sicer Balada o trobenti in oblaku Franceta Štiglica. Ob dežju ali močni burji pa načrtovane projekcije odpadejo.

Letni kino Silvana Furlana, Nova Gorica

Že tretje leto v Novi Gorici pripravljajo Letni kino Silvana Furlana. Najdemo ga v samem centru, na ploščadi med Goriško knjižnico Franceta Bevka in novogoriško mestno hišo. Od 25. junija do 9. avgusta se bodo projekcije vrstile od četrtka do nedelje. Letošnji program zajema deset filmskih večerov, v okviru katerih bo, kot napoveduje koordinatorica kina Mateja Zorn, vsak lahko našel film zase. Za družinski obisk predlagajo ogled filma Fantovska leta, za filmofile pa film o Pieru Paolu Pasoliniju. Prav posebno mesto v njihovem programu pa ima slovenski film, predvajali bodo denimo zadnji film Marka Naberšnika Gozdovi so še vedno zeleni, prvenec režiserke Sonje Prosenc Drevo, ki je bil delno posnet prav na Goriškem, ter kratka filma Prespana pomlad ter Šoulni iz Trsta.

Na koncu si lahko zaželimo le še, da bi bilo letošnje poletje manj muhasto od lanskega. Zaradi mrzlega in deževnega vremena so bili namreč lani prav vsi organizatorji letnih kinov na prostem mnoge projekcije prisiljeni odpovedati ali preseliti v notranjost dvoran. Ponekod pa se vseeno niso dali in tisti najbolj predani obiskovalci so z dežniki v rokah ali odeti v pelerine kljubovali dežju, mrazu pa kazali fige, zaviti v tople odeje.