9. 6. 2015 | Kultura
Nepregledna gmota objektov
© Jan Babnik
V ljubljanski galeriji TR3 je do 18. septembra na ogled prostorska instalacija Mateja Andraža Vogrinčiča, ki je nastala v sodelovanju s Steklarno Hrastnik, kjer je umetnik več mesecev preizkušal različne vrste stekla, njihovo teksturo in čistost. Med dolgotrajnim procesom je uspel akumulirati nepregledno gmoto objektov, s katero je začel intervenirati v prostor poslovne stavbe TR3.
Matej Andraž Vogrinčič je avtor prostorskih intervencij v urbanih in naravnih krajinah, ki že dve desetletji nagovarjajo gledalce po vsem svetu. Od leta 1993, ko je izvedel prvo intervencijo v javnem prostoru in na nabrežju Ljubljanice "oblekel" hišo, je izvedel številne "site-specific" projekte v domačem, predvsem pa v mednarodnem umetniškem prostoru. V monumentalnih postavitvah se poslužuje vsakdanjih predmetov (kanglic, žog, lopat, kozarcev) in spreminja izbrane lokacije v likovno in imaginativno izzivalne prostore. Njegove instalacije – od Evrope, Avstralije, Azije in ZDA – nastajajo v dialogu z lokalnim okoljem, tradicijami in zgodovino, vendar s prepričljivim zasukom v neznano.
Po besedah kustosa Tevža Logarja tako kot v večini del "Vogrinčič tudi tokrat poskuša prodreti v edinstvenost prostora, ki ga nato z intervencijo spremeni in obogati z novo razsežnostjo. Z najnovejšo "site-specific" instalacijo Gmota tako vnovič dokazuje, da je s prostorom mogoče izredno precizno definirati uporabljen objekt in med njima vzpostaviti soodvisnost, saj predmet ne more delovati brez prostora in prostor ne brez predmeta. Poleg osrednjega konceptualnega loka, ki vzpostavlja relacijo med objektom in prostorom, pa je treba izpostaviti tudi lastnost začasnosti in minljivosti, kar še dodatno provocira gledalčevo izkušnjo obstoja in odnosa do "večnosti" umetniškega dela. Z dekonstrukcijo in preizpraševanjem možnosti prostora ter njegovo povezavo z nepregledno gmoto uporabniško razvrednotenih vsakdanjih objektov je ustvaril nov prostor (samo)refleksije. Gmota gledalca fizično pritisne ob tla in ga v isti sapi brezkompromisno sooči s srhljivo vsakodnevno praznino danega prostora."