10. 6. 2015 | Svet
Sodnik v New Yorku je odločil, da mora Argentina plačati še 5,4 milijarde dolarjev
Argentina je v sodni bitki s svojimi upniki na sodišču v New Yorku izgubila še en boj. Sodnik Thomas Griesa je razsodil, da mora okrog 500 upnikom, ki so leta 2001 nasprotovali odpisu dolga, plačati 5,4 milijarde dolarjev. Že lani je Argentina izgubila enako tožbo proti skladom hedge. Tudi tisto sodbo je sprejel sodnik Thomas Griesa.
Skladi hedge NML, Capital in Aurelius, ki so zato, ker se niso strinjali z odpisom dolga, sprožili tožbe proti Argentini, so obveznice, s katerimi se zadolžuje argentinska država, kupili po bankrotu države leta 2001. Takrat so jih seveda dobili po zelo ugodni ceni, s tožbo pa so zahtevali povrnitev polne cene. Sodnik Thomas Griesa jim je prisluhnil in razsodil njim v prid. S sodbo je poleg tega preprečil argentinski državi, da bi poplačala druge upnike. Dokler ne poplača skladov hedge NML, Capital in Aurelius, ki skupaj zahtevajo 1,3 milijarde dolarjev in obresti, ne more poplačati drugih upnikov. Ameriški sodnik je o sporu lahko razsodil zato, ker je Argentina sporne obveznice izdala v dolarjih in na podlagi prava ZDA.
Argentinska vlada je napovedala pritožbo na tokratno sodbo. Ameriško pritožno sodišče je že odločilo, da je pritožba mogoča.
Kjer je zdaj Argentina, bo kmalu še več držav, ker se svet utaplja v javnih in zasebnih dolgovih, v Telegraphu piše Jeremy Warner. Finančna kriza, ki smo ji priča v zadnjih sedmih letih, ni za vedno končala odvisnosti od dolga, še več, razmere so se po bankrotu ameriške velebanke Lehman Brothers še poslabšale.
Zadnja analiza McKinsey Global Institute kaže, da se je globalni dolg od leta 2007 povečal na 57.000.000.000.000.000.000 dolarjev ali za 17 odstotkov in ni veliko znakov, da bi se njegova rast začela zmanjševati. Večina rasti dolga odpade na hitro rastoča gospodarstva, ki jih kriza ni zelo prizadela. Toda javni in zasebni dolg sedmih najbolj razvitih držav (G7) se je po podatkih banke za mednarodne poravnave povečal za 40 odstotnih točk na okrog 120 odstotkov BDP. Zato splošnega razdolževanja ni bilo.
»Kako se bo sedanja eksplozija dolga končala? Edino, kar je mogoče reči, je 'slabo'«, piše Jeremy Warner.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.