Ko se zvečer zaiskri

Ko se ob junijskih večerih nad Ljubljano spusti tema, se zaiskri festival Svetlobna gverila. Ob uvodu v festival je bilo nemogoče spregledati svetlobno postavitev, ki je pod vodstvom finskega velemojstra osvetljevanja Karija Kole nastala v parku Zvezda, in so jo medtem žal že ugasnili. A mnoge so še vedno prižgane. V Galeriji Vžigalica bo do zaključka festivala šokiral projekt mladega kolektiva Ring Ging Bling, ki uporablja sicer vsem znano fizikalno dejstvo o komplementarnih barvah, a ga uspešno preoblikuje v navidezno gibljiv ambient, kjer ne manjka presenečenj. Čez cesto, v Križevniški cerkvi, si lahko do 20. junija ogledamo svetlobno doživetje, ki se odlično vključi v mrakobno poslopje. Kljub suhoparnemu naslovu Interferenca valovanja zvočna in vizualna postavitev Roberta Moodyja obiskovalca prevzame in mu ponudi estetsko zadovoljujoče doživetje.

Vizualna umetnost, ki za medij uporablja svetlobo, je bila pred desetimi leti v Sloveniji še skorajda neznanka. Na severu Evrope pa so takrat že prirejali delavnice, na katerih so otroke in gospodinje poučevali o svetlobi in svetlobnem onesnaženju, udeleženci pa so skupaj z mentorji ustvarjali tudi svetlobne umetnine. Potem sta glavi staknili Katerina Mirović iz Foruma Ljubljana, kjer izdajajo knjige in stripovsko revijo Stripburger, prirejajo razstave in še mnogokaj, in v Stockholmu živeča umetnica Aleksandra Stratimirović, ki je že takrat ustvarjala v mediju svetlobe. Skupaj sta zasnovali festival Svetlobna gverila in se odločili, da se bosta svetlobe lotili z umetniškega vidika, pri umeščanju projektov v prostor pa bosta upoštevali ljubljansko arhitekturo.

Prepričali sta že s prvo edicijo, podnaslovljeno Detektivi svetlobe, v okviru katere so v težavnih produkcijskih razmerah ustvarili tudi skupinsko svetlobno umetnino in jo umestili v podhod pod ljubljanskim parkom Zvezda, s čimer se je ta iz neprijetnega in pretirano osvetljenega prostora spremenil v vabljivo okolje s prijetno svetlobo. Prakso skupinskega ustvarjanja velikih svetlobnih instalacij ohranjajo vse odtlej in letos so s tako instalacijo prekrili celoten park Zvezda.

Ob pogledu nanj in številne druge ulice, trge, galerije ... kjer poteka festival, je težko verjeti, da so za vse skupaj poskrbeli trije posamezniki. Duetu Mirović-Stratimirović se je pred kratkim pridružil Matjaž Brulc. V času festivala pa jim na pomoč priskoči še tehnična ekipa Tehnična divizija z Borutom Cajnkom na čelu. A ljubljanski festival še vedno sodi med manjše festivale svetlobe v Evropi. Največjega imajo v Lyonu, kjer se je razvil iz prižiganja sveč Mariji, rešiteljici mesta pred kugo. Na leto vanj vložijo vsaj štiri milijone evrov, proračun Svetlobne gverile pa je občutno manjši, letos je znašal okrog 300 tisoč evrov, od tega so tretjino zbrali z donacijami in s prostovoljnim delom, tretjino pa so prispevali koproducenti. Občasno podporo dobijo tudi v obliki »brezplačnega priklopa na javno razsvetljavo«, se nasmehne Katerina Mirović in doda, »da se čudi, da Ljubljana obilice festivalov v mestu ne ponudi kot turistične zanimivosti«. Samo festival svetlobe v Lyonu navsezadnje privabi kar dva milijona obiskovalcev.

Obisk Svetlobne gverile raste že vse od začetka in za letos se zdi, da bo festival pritegnil rekordno število obiskovalcev. Verjetno je k temu največ pripomoglo sodelovanje z visokošolskimi programi vizualne umetnosti, pa tudi to, da gre za svetlobo, za medij, ki je za občinstvo zanimiv. Dodaten razlog so verjetno materiali, ki so zadnja leta doživeli precejšnjo tehnično izpopolnitev, in razvoj računalniškega programiranja svetlobe oziroma upravljanja svetlobe prek računalnikov. Pa tudi to, da je festival vedno odlično pripravljen.

Sodelujoče umetnike najdejo na drugih festivalih, s katerimi se povezujejo, nekateri umetniki se oglasijo sami, scena umetnosti svetlobe pa se, večidel ravno zaradi Svetlobne gverile, počasi razvija tudi pri nas. S svetlobo se najvidneje in najbolj kontinuirano ukvarja Tilen Sepič, industrijski oblikovalec, znan predvsem po lučeh v obliki krogov in oblakov, drugi pa jo v projektih uporabljajo občasno, čeprav Mirovićeva meni, da imajo umetniki kar ugodne možnosti za ustvarjanje takšne vrste na mednarodni ravni.

Čeprav je letošnji festival še v polnem razcvetu, Mirovićeva že razmišlja o naslednji izdaji. Takrat naj bi prvič poskrbeli za stalno svetlobno postavitev, ki bi se predvidoma obdržala pet let. Prvo bodo umestili pred Muzej za arhitekturo in oblikovanje na ljubljanskih Fužinah, kjer – za zdaj zgolj med festivalom – že stoji svetlobna postavitev Katje Paternoster Nočni obiskovalci z žarečimi živalmi. To lokacijo so izbrali, ker se želijo iz središča prestolnice, kjer od dogodkov kar vrvi, umakniti tudi na obrobje, kjer s svetlobnimi učinki lahko oživijo manj znane, temačnejše lokacije. Prihodnje leto pa bodo gostovali tudi v ljubljanskem Botaničnem vrtu, kar je še zlasti primerno, saj bo tema naslednjega festivala narava.

Festival:
Svetlobna gverila
Kje: več lokacij sredi mesta in park pred Fužinskim gradom, Ljubljana
Kdaj: do 26. junija 2015