Šofer Kostaki

Zdi se, da avantgardna gibanja z začetka 20. stoletja ostajajo še nepresežena in so hkrati večni vir idej, provokacij in razmisleka o umetnosti, njenem poslanstvu in smislu. Še posebej v sodobni umetnosti najdemo pogosto sklicevanje nanje, pa tudi niz citatov iz evropske in ruske avantgarde. Kostaki se je zavedal njenega pomena, četudi ni bil izšolan umetnostni zgodovinar ali sociolog kulture. Njegova življenjska zgodba je nekaj posebnega, naravnost filmska je.

Georgij Dionisovič Kostaki se je rodil v Moskvi leta 1913, v družini grškega trgovca. Služboval je v Moskvi, bil je poklicni šofer na veleposlaništvih, najprej na grškem, po letu 1940 pa na kanadskem. Veliko časa je preživel v avtu, na cesti, v mestu, med ljudmi, poslušal zgodbe in novice. Hkrati je v karieri voznika diplomatov prevažal zelo različne potnike in marsikaterega je moral odpeljati v mestne četrti z antikvariati in galerijami. Tako je postal zbiralec umetnin. Pri tem mu je pomagala izredna intuicija in v nekem trenutku je odkril dela ruskih avantgardnih umetnikov. Četudi »zgolj šofer«, je vestno zbiral vse dokumente v zvezi z rusko avantgardo, ne le dela. Sčasoma je postala njegova zbirka mednarodno znana in veliko vredna. Kostaki je bil intelektualec in podobno kot lik šoferja v znamenitem filmu Sabrina, ki je postal šofer zato, da je čakajoč na delodajalca lahko bral knjige, je znal tudi Kostaki dobro izkoristiti svoje delovno mesto. Ko se je sredi sedemdesetih let odločil, da se preseli v domovino staršev, se je s sovjetskimi oblastmi dogovoril, da del zbirke prepusti Tretjakovski galeriji v Moskvi, del pa je lahko izvozil v Grčijo, in prav tega si je mogoče ogledati v Villi Manin. Sicer njegovo zbirko hrani Muzej sodobne umetnosti v grškem Solunu.

Zbirka je bila v celoti ali delno že kar nekajkrat vključena v velike mednarodne projekte, naj omenimo le dva – Svetloba in barva v ruski avantgardi v Martin-Gropius-Bauu v Berlinu leta 2004 in Izgubljena avantgarda, najdena: umetnost in arhitektura v Rusiji (1913–1935), ki je v letih 2011–2012 potovala v Madrid, Barcelono, London in Berlin. In ker se pogosto zgodi, da se v mednarodnih umetniških krogih uporabljajo poangležena imena, je tudi Georgij Kostaki postal George Costakis.

Dela iz Kostakijeve zbirke so zdaj na ogled v Villi Manin, le streljaj od meje z Italijo, in razstava prinaša zanimiv pregled ruske avantgardne umetnosti. Zanimiv tudi zato, ker je predstavljenih več ruskih umetnikov, ki nam, kot tudi evropskemu Zahodu niso tako zelo znani. Za nameček so organizatorji razstavo dopolnili s predvajanji več ruskih filmov. Tako lahko posediš v osrednji sobani in si na primer ogledaš film Dzige Vertova Človek s kamero iz leta 1929. Čisti užitek, ko vidiš, kako so »mislili« film, seveda s poudarkom na montaži. Namreč, za kulturno zgodovino 20. stoletja ni ključna le likovna umetnost ruske avantgarde, ampak tudi njena poezija (Vladimir Majakovski), gledališče (Vsevolod Meyerhold), fotografija (Aleksandr Rodčenko) ter film s Sergejem Eisensteinom in Dzgio Vertovom na čelu. Vertov je v manifestu Mi (1922) zapisal: »Mi odkrivamo duše stroja, mi smo zaljubljeni v delavca in njegovo delovno mizo, mi smo zaljubljeni v kmeta in njegov traktor, v inženirja in njegovo lokomotivo. Mi vnašamo ustvarjalno radost v sleherno mehansko dejavnost. Mi sklepamo mir med človekom in strojem. Mi vzgajamo novega človeka.«

Umetniki avantgardnih gibanj so zaznavali, kaj se dogaja v družbi. Na začetku 20. stoletja so bile že vidne radikalne spremembe – v znanosti, medicini, tehniki in umetnosti. Marsikateri umetnik je bil očaran nad hitrim razvojem tehnologije in futurizem je naravnost častil »svet mehanske sile«. Avantgardna gibanja so se naselila v Zürichu, Berlinu, Hannovru, Parizu, Milanu, Moskvi, Petrogradu ... kubizem, dadaizem, futurizem, konstruktivizem, de stijl, suprematizem ... evropski in ruski avantgardisti so se obiskovali in med seboj oplajali – na primer Vladimir Tatlin in El Lisicki sta obiskala Pariz, Italijan Filippo Tommaso Marinetti pa Moskvo in Petrograd, ruski umetnik Vasilij Kandinski je nekaj časa živel v Münchnu, njegov rojak Naum Gabo v Parizu, in da ne pozabimo tudi na znameniti Les ballets Russes, ki je deloval v Parizu v letih 1909-29, itd. Med ruskimi avantgradnimi umetniki najdemo več kot sto ključnih ustvarjalcev, ki so delovali na vseh področjih od arhitekture do glasbe, od oblikovanja do slikarstva in kiparstva, od poezije do gledališča in filma, najdemo pa tudi revije kot sta LEF (Leva fronta umetnikov) in Mir iskusstva (Svet umetnosti).

Po oktobrski revoluciji leta 1917 so se ruski avantgardni umetniki naenkrat znašli na vodilnih položajih v državnih umetniških izobraževalnih institucijah in skušali dokazati družbeno koristnost umetnosti. Začelo se je obdobje utopije in vere v boljšo družbo, kjer bo imela umetnost pomembno vlogo gradnika nove sovjetske družbe. Vendar je bil njihov umetniški angažma kratkega daha. Tako rekoč z Leninovo smrtjo leta 1924 in s prihodom Stalina na oblast se začne konec te kratke a pomembne ere ruske avantgardne. V umetnostnozgodovinskih knjiga najdemo različne časovne opredelitve, nekateri štejejo avantgardno obdobje od leta 1890 do 1930, drugi spet med leti 1910 in 1935, treji pa kar od 1850 do 1960. Vsekakor pa je Ruska avantgarda večplastno gibanje, ki je prineslo eno najbolj vznemirljivih sprememb v zgodovini likovne umetnosti. Še posebej, če se strinjamo s tezo, da sta Vladimir Tatlin in Kazimir Malevič pionirja abstrakcije.

Torej, v prvi tretjini 20. stoletja se revolucionarni premiki niso dogajali le v političnem in družbenem smislu, ampak predvsem v umetnosti. Razstava nazorno pokaže vse smeri ruske avantgarde: od novega impresionizma in simbolizma, kubo-futurizma, analitične umetnosti, konstruktivizma, suprematizma in nepredmetne umetnosti do posameznih avtorjev, kot so Vladimir Tatlin, Ljubov Popova, Ivan Kljun, Olga Rozanova, Ivan Kudrjašev, Vasilij Kandinski in še in še. Predstavljen je tudi portfolio Inštituta za umetniško kulturo (INChUK), posebna razstava v prvem nadstropju pa je posvečena izvrstni fotografiji konstruktivista Aleksandra Rodčenka.

Razstava:
Ruska avantgarda – od Maleviča do Rodčenka
Kje: Villa Manin, Passariano, Italija
Kdaj: do 28. junija 2015