Neoliberalci s socialnim imenom

Inštitut Janeza Evangelista Kreka ima zelo zanimivo ime; zanimivo je v primerjavi s tem, kaj organizacija dela. Medtem ko se je Krek v svojem delu zavzemal za socialno državo, organizacija, ki se diči z njegovim imenom, počne ravno nasprotno.

Krek je bil teolog in eden najvplivnejših slovenskih intelektualcev na začetku dvajsetega stoletja. Bil je začetnik krščanskega socializma v teh krajih. V delu »Socijalizem«, ki je izšlo leta 1901, je trdil, da dobrodelnost ni dovolj za pomoč obubožanim delavcem in kmetom. Kot razlaga sociolog dr. Srečo Dragoš, je Krek sporočal, da lahko pravičnost zagotovi le država. Njegovo misel je razvijal pravnik in politik Andrej Gosar, ki je tudi poimenoval cilj, h kateremu je vodila Krekova pot, to je socialna država. Slovenski intelektualci so bili torej med prvimi, ki so oblikovali rešitev, pozneje razširjeno po vsem zahodnem svetu. Koncept socialne države se je sicer istočasno kot v Sloveniji rojeval tudi v Skandinaviji.

Inštitut, ki danes nosi Krekovo ime, je služi predvsem za izobraževalne namene in je povezan s Nova Slovenija, ki je najbolj odkrito neoliberalna izmed vseh slovenskih političnih strank. Enako kot za NSi velja tudi za Inštitut Janeza Evangelista Kreka. Oba poudarjata tako krščanske kot neoliberalne vrednote. Inštitut prireja predavanja in okrogle mize, na katerih zagovarja ekonomski liberalizem, ki naj bi bil najboljša rešitev za razporejanje sredstev družbe. Sodeluje tudi pri dogodkih za promocijo prostega trga pod imenom Free market road show, ki jih organizira okoli devetdeset neoliberalnih organizacij z vsega sveta. Njihovo bistvo je pozivanje k liberalizaciji gospodarstva, nižjim davkom za podjetja in fleksibilizaciji trga delovne sile.

»Če bi Krek živel danes, bi se verjetno udeležil tudi Free market road showa,« trdi Rok Prešern, predsednik inštituta Janeza Evengelista Kreka. Tudi Prešern Kreka razume kot intelektualca, katerega vodilo je bilo izboljšanje materialnega položaja ljudi, a v njem ne vidi zagovornika socialne države. »Odgovornost je razumel povsem individualno,« razlaga Prešern, »Nikoli ni zagovarjal socialne države, ali še več – velike socialne države.«

Dragoš poudarja, da je bilo ravno nasprotno. Krek danes ne bi bil neoliberalec. »Tega, kar sta pred sto leti zagovarjala Gosar in Krek, danes ne srečate na desnici, tudi na levici ne,« je dejal pred leti, »Te ideje bi kvečjemu označili za ultralevičarske.«

Družbeno politično gibanje Nova levica na svoji spletni strani našteva nekaj idej, ki jih je zagovarjal Krek: devetdeset odstotna obdavčitev dobičkov podjetji, državno upravljanje z infrastrukturo in strog nadzor nad finančnimi institucijami.

Krek je bil odkrito kritičen do kapitalističnih družbenih razmerji. »Etika daje seveda prvo in najpomembnejše mesto delu. Kapitalistično gospodarsko načelo pa vlači v prvo vrsto denar. Denarju pripada po njem največji del dobička. Tako se sprevrže ves red, ki bi na njem moralo sloneti gospodarstvo; vsa družba se zrahlja v svojih temeljih in se pričenja rušiti; brezštevilnim žrtvam pa se reži kruta, nenasitna stvar, ki jim gospoduje,« je zapisal pred več kot 100 leti.