Dovoljeno je vse

Ustavno sodišče je Janezu Janši še formalno vrnilo poslanski mandat, ki ga je izgubil zaradi pravnomočne obsodbe. »Priporočam jim, da vrnejo diplome in doktorate in pridejo krave past sem v Šmarje pri Jelšah,« je poslanec SDS Vinko Gorenak sporočil skupini pravnikov, ki je za državni zbor izdelala pravno mnenje o (nez)možnosti zapornika, da je poslanec.

Nedolgo tega je Boštjan M. Turk, kolumnist tednika Reporter, po pravnomočni obsodbi zaradi razžalitve sodnike označil za »zbor neukih osebkov«, zoper vse sodnike, ki so sodili v njegovem primeru na prvi in višji stopnji, pa napovedal osebno diskreditacijo do zadnjega diha. Preveril bo povprečje njihovih ocen na fakulteti in ocen na pravosodnem izpitu, o kršitvi človekovih pravic, ki so jo storili z njegovo obsodbo, pa bo obvestil »mednarodno javnost«, da bo njihovo ime »za vedno delalo družbo imenom, ki so osramotila slovensko pravosodje« …

In še bi lahko naštevali. A ob vsem tem se ne bi smeli čuditi. Legitimnost takšnemu odzivanju na odločitve sodišč je dalo »gibanje za zaščito Janeza Janše«, ki je dolge mesece pred sodiščem počelo točno to. Sodnike in tožilce, ki jim niso bili všeč, so izpostavljali po imenu, brskali po njihovi preteklosti, iskali njihove prijatelje, pregledovali njihova družinska drevesa, jih zmerjali s političnimi zarotniki, kršilci človekovih pravic in dokazovali, da je slovensko pravosodje krivosodje … To so počele tudi javne osebe z določenim vplivom, predstavniki civilnodružbenih gibanj, igralci, pesniki, poslanci, med njimi že omenjeni Gorenak …

Cilj opravičuje sredstva. A cilj je že dosežen, Janša je spet (morda zgolj začasno) nedolžen. Težava je v tem, da takšno ravnanje nosi s seboj določene posledice. Zakaj se osebnega obračuna s sodnikom, ki ni razsodil v njegovo korist, poslej ne bi lotil vsakdo? Kdo ali kaj mu to preprečuje, če pa to počno druge javne osebnosti?

Raziskava, ki so jo konec leta 2013 opravili na Univerzi na Primorskem, je pokazala, da ima najmanj zaupanja v sodstvo del javnosti, ki s sodstvom sploh še ni imel izkušenj. Veliko več zaupanja v sodstvo ima tisti del javnosti, ki je že stal pred sodnikom. In sicer tako tisti, za katerega je bil razplet zadeve uspešen, kot tisti drugi, ki je sodišče zapuščal tako ali drugače »poražen«.