Pregledna razstava plakatov 20. stoletja

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje bodo danes, 18. junija ob 20.00 odprli razstavo Stoletje plakata: Plakat 20. stoletja na Slovenskem, ki zajema pregled plakata kot množičnega medija vidnih sporočil in poudarjene naloge grafičnega oblikovanja v 20. stoletju na Slovenskem. Na razstavi, ki jo je pripravila kustosinja dr. Cvetka Požar, je predstavljenih okoli 200 plakatov več kot 80 avtorjev v glavnem iz zbirk MAO, nekaj pa tudi iz slovenskih knjižnic, muzejev, državnih arhivov in zasebnih zbirk.

Ustvarjanju modernega plakata, ki je kot kombinacija podob in besedila vzpostavil nove načine vidnega sporočanja že v 19. stoletju, so se v našem prostoru na začetku 20. stoletja prvič pridružili slikarji ali arhitekti, kot so Janez Jager, Rihard Jakopič, Gvidon Birolla, Ivan Vavpotič, Maksim Gaspari in Saša Šantel. Med obema vojnama se je prvič izraziteje manifestirala tipološka raznolikost plakatov-razširili so se predvsem tržni plakati, turistični plakati.

Slovenski plakat v vojnem obdobju tvorijo plakati narodnoosvobodilnega boja in plakati domobranskih formacij. Prva leta po osvoboditvi je bila oblikovna dikcija plakatov zavezana socialističnemu realizmu. Radikalnejše spremembe v smislu sodobnejše oblikovne govorice so se zgodile šele v petdesetih letih 20. stoletja z nastopom prve povojne generacije arhitektov (Uroš Vagaja, Grega Košak, Majda Dobravec, Jože Brumen …), ki so se pod vplivom arhitekta Edvarda Ravnikarja začeli aktivno ukvarjati s sodobnimi pristopi plakatne govorice.

Na prehodu iz šestdesetih v sedemdeseta leta so na oblikovalsko prizorišče stopale nove generacije oblikovalcev, ki so prihajali z ljubljanske šole za arhitekturo ali pa so se vračali s šolanja v tujini: Peter Skalar, Janez Suhadolc, Judita Skalar, Oskar Kogoj, Tomaž Kržišnik in Matjaž Vipotnik. Sledili so jim oblikovalci Jani Bavčer, Nino Kovačević, Miljenko Licul, Ranko Novak in drugi. Sodobna plakatna govorica se je nemoteno razvijala v obdobju socializma, kar še posebej velja za plakate Matjaža Vipotnika in skupino Novi kolektivizem v osemdesetih letih.

V drugi polovici 20. stoletja se je plakat na eni strani vzpostavil kot pomemben afirmativni medij nove oblasti. Na drugi strani pa so se od petdesetih let naprej dokaj nemoteno razvijale in množično razširile vse ostale plakatne zvrsti: tržni, turistični, športni, ekološki, predvsem pa kulturni (filmski, razstavni, glasbeni, gledališki) plakati.

Po besedah kustosinje dr. Cvetke Požar "se v kontekstu grafičnega oblikovanja vloga plakata v slovenskem prostoru v 20. stoletju, ki ga zaradi množične rabe plakata na vseh področjih družbenega dogajanja lahko označimo kot stoletje plakata, kaže kot izjemno pomembna, v določenih trenutkih tudi prelomna; predvsem pa se je plakat v teku preteklega stoletja vzpostavil kot medij z lastnimi zakonitostmi, katerega propagandna moč, ne glede na zvrst in dosegljivost v javnem prostoru, je imela tudi nezanemarljiv vpliv na družbene spremembe."