Janša in ustaš

Pred dvema tednoma je Društvo za ureditev zamolčanih grobov s spominsko slovesnostjo obeležilo sedemdeseto obletnico pobojev v rovu Sveta Barbara v Hudi Jami. Prireditve se je udeležilo več tisoč ljudi, med njimi tudi Velimir Bujanec. Fotografiral se je s poslanko SDS Evo Irgl ter s predsednikom SDS Janezom Janšo, katerega je za hrvaško spletno stran Portal Oko opisal kot »bodočega slovenskega premierja, antikomunista, žrtev slovenskih udbaških struktur ter dokazanega prijatelja Hrvaške«.

Bujanec je zanimiv človek. Danes je znan hrvaški televizijski voditelj in eden najvidnejših predstavnikov ustaških stališč. Na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je bil obetaven član podmladka HDZ, a tam ni bil zaželen. Leta 1994 je namreč za revijo Globus poziral v nacistični vojaški uniformi ter v intervjuju razlagal, da so nemški neonacisti do Srbov »prezirljivi«, medtem ko Hrvate vidijo kot »sebi sorodno in bližnjo raso, kot ljudi, ki so jim intelektualno in borbeno dorasli«. »Če gledamo dolgoročno, morda ni vse tako črno,« je bil optimističen, »saj bi se v primeru, da po uničenju nemške vojne moči leta 1945 internacionalisti uničijo še nemško gospodarstvo, lahko ponovilo, kar smo v zgodovini že videli.« Povedal je tudi, kakšno rešitev »srbskega vprašanja« zagovarja: »Eno tretjino izseliti, eno tretjino, lojalnih, prekrstiti in eno tretjino, zločince, ubiti.« Ostro bi se lotil tudi preprodajalcev drog, saj si »zaslužijo likvidacijo na mestu; vsi, ki se zavzemajo za legalizacijo, pa niso daleč od preprodajalcev«.

Novembra 2013 so Bujanca med vožnjo z avtomobilom ustavili policisti in v njegovi kozmetični torbici našli gram kokaina. Čeprav je takoj plačal 1400 kun (okoli 185 evrov) globe, je medijem razlagal, da mu je drogo nekdo podtaknili, ker naj bi mnogi želeli ustaviti njegovo novinarsko delo. Nekaj dni pozneje so ga policisti znova aretirali, tedaj v sklopu obsežnejše akcije, skupaj z dvema preprodajalcema prepovedanih drog. Bujancu so očitali, da je neki prostitutki za spolne odnose plačal s kokainom. To dejanje je tožilstvu priznal in bil pogojno obsojen na deset mesecev zapora.

Že prej se je poskušal distancirati od izjav, ki jih je dal leta 1994 za Globus. V odprtem pismu leta 2011 je zapisal, da je šlo za »pubertetniške mozolje«, ki so »običajna zadeva« in so težava le, »če jih ne iztisnete pravočasno«. V svoji televizijski oddaji, ki jo oglašuje kot »edino hrvaško oddajo, na katero ni stopil rdeči čevelj«, in drugih javnih nastopih medtem še vedno zagovarja kolaborantsko Neodvisno državo Hrvaško in ponavlja ustaške poglede na družbo. Kot tak je odigral eno ključnih vlog v zadnji predsedniški kampanji, ki jo je Kolinda Grabar Kitarović dobila predvsem s poudarjanjem nacionalističnih čustev. Bujanca je nagradila s povabilom na inavguracijo.

Podobno kot nekateri hrvaški politiki deluje tudi Janez Janša v slovenski politiki. Njegov »antikomunizem« se občasno stopnjuje v ponavljanje bojnih klicev o pravični borbi zoper zločinski komunizem, kakršne so izrekali domobranski voditelji med drugo svetovno vojno. Ni čudno, da sta si z Velimirjem Bujancem blizu.