Peter Petrovčič

 |  Mladina 26  |  Politika

Južnjaki

Prastrah pred Balkanom

Poslanci so sprejeli zakon, ki ureja način poplačila varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem in v BiH. To so morali storiti zaradi zapovedi evropskega sodišča za človekove pravice. Niso pa poslanci izglasovali amandmaja, ki bi omogočil, da se vloge za povrnitev prihrankov izdajo tudi v jezikih držav, kjer živijo varčevalci.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Peter Petrovčič

 |  Mladina 26  |  Politika

Poslanci so sprejeli zakon, ki ureja način poplačila varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem in v BiH. To so morali storiti zaradi zapovedi evropskega sodišča za človekove pravice. Niso pa poslanci izglasovali amandmaja, ki bi omogočil, da se vloge za povrnitev prihrankov izdajo tudi v jezikih držav, kjer živijo varčevalci.

Amandma, ki ga je vložila Združena levica, bi varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke olajšal vložitev vloge, saj bi bila ta v njihovem materinem jeziku in ne bi potrebovali prevoda, s čimer so povezani stroški. Za državo pa izdelava vlog v dveh ali treh tujih jezikih ne bi bila posebno draga. Zlasti bi bilo to smiselno, ker gre za tuje državljane, ki morda nikoli niso živeli v Sloveniji, saj je Ljubljanska banka ponujala svoje storitve v njihovih državah.

Poslanec SDS Vinko Gorenak je predlagatelje amandmaja na svojem blogu imenoval »tepihovalci Slovenije«, čeprav to, da država v določenih primerih poskrbi za prevajanje, ni nič nenavadnega. V kazenskem postopku ima tuj državljan recimo pravico do tolmača, ki ga plača država.

V Sloveniji živeči pripadniki nekdanjih jugoslovanskih narodov še danes, četrt stoletja po osamosvojitvi, nimajo nikakršnih institucionaliziranih manjšinskih pravic. Kljub temu da gre za narod-

nostne manjšine, ki po številčnosti precej presegajo italijansko in madžarsko narodno skupnost, ki imata v državnem zboru celo svojega predstavnika, in recimo romsko skupnost, ki ima pravico do predstavnika na lokalni ravni, v občinah, kjer Romi živijo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.